Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.

Kategorija: Finska

Finska

»NORE« ŠALE 

JUSSI SÄRKELÄ – PISATELJ, BIVŠI IZVRŠNI DIREKTOR FINSKEGA OSREDNJEGA ZDRUŽENJA ZA DUŠEVNO ZDRAVJE Pomanjkanje samozavesti je eden poglavitnih problemov duševno bolnih ljudi. V 90. letih prejšnjega stoletja je finsko osrednje združenje za duševno zdravje organiziralo zanimiv projekt, da bi okrepilo samozavest njegovih članov. Del tega…

Finska

NORDIJSKA HOJA 

EERO AKAAN-PENTTILÄ – POSLANEC, PREDSEDNIK PARLAMENTARNEGA KLUBA NORDIJSKE HOJE 1999–2011 Nordijska hoja je na Finskem postala priljubljena in priznana oblika telovadbe. V tem trenutku nordijsko hojo tedensko prakticira približno 800.000 ljudi, strokovne ocene pa pravijo, da je več kot 1,5 milijona Fincev nordijsko hojo preizkusilo…

Finska

ZIMSKO PLAVANJE 

PAULA KOKKONEN – PODŽUPANJA HELSIKOV 2004-2011, POSLANKA 1995-2003, PREDSEDNICA PARLAMENTARNEGA USTAVNEGA ODBORA 2000-2003 Od matere sem izvedela, da sem kot nekaj let star otrok nekega hladnega jesenskega dne prišla domov z mokrimi rokavicami. Vprašala me je, ali me ni zeblo. Odgovorila sem, da sem si…

Finska

SAVNA 

LASSE VIINIKKA – ČASTNI PREDSEDNIK FINSKEGA ZDRUŽENJA SAVNE Finska savna je najbolj vroč kraj na svetu, na kamor ljudje hodijo prostovoljno. Na Finskem imamo okoli tri milijone savn, dovolj za vse Fince – tudi če bi v savno želeli iti vsi hkrati. Čeprav je bila…

Finska

LINUX 

JYRKI J. J. KASVI – ČLAN PARLAMENTA 2003–2011 Ko je 21-letni Linus Torvalds začel razvijati svoj na Unixu temelječ PC-operacijski sistem, si najverjetneje ni predstavljal, da bo s tem izzval Microsoft, najmočnejše podjetje na svetu, ki se ukvarja z operacijskimi sistemi, na svetu in postal…

Finska

KAMPANJA ZA SKUPNO ODGOVORNOST 

KALLE KUUSIMÄKI – GLAVNI UREDNIK REVIJE DIAKONIA, DIREKTOR ZBIRANJA SREDSTEV KAMPANJE ZA SKUPNO ODGOVORNOST 2001–2008 S koncem vojne leta 1945 sta se pri Fincih razvila duh skupne odgovornosti in razumevanje trpljenja drugih. Hkrati pa se je pojavil tudi občutek, da bi morala Cerkev nase prevzeti…

Finska

TABORI PROMETEJ IN MLADINSKA FILOZOFSKA PRIREDITEV 

MATTI MÄKELÄ – PREDSEDNIK ZDRUŽENJA TABOROV PROMETEJ 2000–2005 Številni običaji odraščanja mladim ljudem ponujajo priložnost, da lasten pogled na družbo razvijejo stran od ustaljenih vlog, ki jih imajo doma in v šoli ter tudi med prijatelji. Na Finskem je svetopisemska poletna šola Luteranske cerkve obdržala…

Finska

EKONOMSKA AVTONOMIJA ŠTUDENTSKIH UNIJ 

LINNEA MEDER – BIVŠA FINANČNA DIREKTORICA ŠTUDENTSKE UNIJE UNIVERZE V HELSINKIH Po velikem požaru v Turkuju leta 1828 se je Kraljeva Akademija – v tem času edina univerzitetna institucija na finskem – preselila v Helsinke. Skupaj s statuti je akademija spremenila tudi ime in postala…

Finska

FINSKO ZDRUŽENJE IGRALNIH AVTOMATOV 

RAIMO VISTBACKA – PREDSEDNIK ZADNJEGA UPRAVNEGA ODBORA ZDRUŽENJA RAY 2016, MINISTER ZA PROMET 1989-1990, POSLANEC 1987-2011 Prvega aprila leta 1938 ustanovljeno Finsko združenje igralnih avtomatov je socialna inovacija, ki se je skozi leta delovanja oblikovala v most med nevladnimi organizacijami in državo. Igre na srečo…

Finska

FINSKI NENASILNI ODPOR 

DR. STEVE HUXLEY – ZGODOVINAR Ob koncu 19. stoletja so ruski nacionalisti začeli pozivati k intenzivnejši rusifikaciji obmejnih območij njihove dežele, vključno s Finsko, ki je znotraj imperija že od leta 1809 uživala status avtonomnega Velikega vojvodstva. Ko je N. I. Bobrikov oktobra 1898 prišel…

Finska

DEMILITARIZIRANI ÅLAND 

ROGER JANSSON – ČLAN ÅLANDSKEGA PARLAMENTA 2003-2007 30. marca 2006 smo zaznamovali 150-letnico podpisa prvega velikega mednarodnega sporazuma o Ålandu, ki so ga v Parizu podpisale Francija, Velika Britanija in poražena Rusija kot del mirovne pogodbe, s katero se je končala Krimska vojna (1853–1856). S…

Finska

NORDIJSKO SODELOVANJE 

LARSERIK HÄGGMAN – GENERALNI SEKRETAR POHJOLA NORDEN 1998–2011 Zgodovina nordijskega sodelovanja sega nazaj k panskandinavskemu gibanju iz 19. stoletja. Na začetku v 60. let 19. stoletja je šlo predvsem za kulturno in intelektualno sodelovanje, na koncu stoletja pa sta se razvili tudi pravno in zakonodajno…

Finska

FINSKA METODA PRIPOVEDOVANJA 

MONICA RIIHELÄ – DOKTORICA POLITIČNIH ZNANOSTI, PSIHOLOGINJA Finska metoda pripovedovanja je pomembna socialna inovacija. Zanjo potrebujemo le malo stvari, opremljeni pa moramo biti z revolucionarnim odnosom do človeka – otroka in odraslega – z verjetjem v to, da ima vsak človek, ne glede na starost,…

Finska

ŠTUDENTSKA PODPORA 

SILJA SILVASTI – ZDRUŽENJE FINSKIH ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ, SVETOVALKA ZA SOCIALNO POLITIKO 2015- Finski sistem študentske podpore lahko razdelimo na štiri časovna obdobja. V prvem obdobju, ki je trajalo do leta 1969, je bil poudarek na lastni odgovornosti in odgovornosti bližnjih; državna podpora je predstavljala le…

Finska

BREZPLAČNO ŠOLANJE 

SONJA KOSUNEN – BIVŠA PARLAMENTARNA ASISTENTKA MINISTRA ZA IZOBRAŽEVANJE Finsko izobraževanje po vsem svetu uživa dober ugled. Njegove značilnosti so naslednje: • brezplačno šolanje; • za vsakega otroka in mladostnika sta študij in učenje pravica in dolžnost; • utemeljenost na nacionalnem učnem načrtu; • regionalna…

Finska

OSNOVNA ŠOLA 

ERKKI AHO – PROFESOR, GENERALNI DIREKTOR FINSKEGA ZAVODA ZA ŠOLSTVO 1973–1991 Leta 1968 je finski parlament sprejel zakon, ki zagotavlja visokokakovostno devetletno osnovno šolo za vse otroke in mladino, ne glede na njihov kraj prebivanja ali premoženje njihovih staršev. Ker je izobraževanje osrednja človekova pravica,…

Finska

FINSKE KNJIŽNICE 

KAARINA DROMBERG – MINISTRICA ZA KULTURO 2002-2003, POSLANKA 1983-2007 Finci imajo v uporabi knjižnic svetovni rekord: Finec ali Finka gre v povprečju enajstkrat letno v knjižnico in si sposodi približno sedemnajst knjig, posnetkov ali drugega gradiva. Na Finskem je izdanih več kot tri milijone knjižničnih…

Finska

PREPREČEVANJE SAMOMOROV 

KRISTIAN WAHLBECK – VODJA RAZVOJA, FINSKO ZDRUŽENJE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE Samomor je globalni problem. Na svetu vsako leto približno 800.000 ljudi naredi samomor, poskusov samomora pa je še desetkrat več. Samomor in poskus samomora ima na človeka samega, njegovo družino, prijatelje in na skupnost uničujoče…

Finska

MEDIACIJA KAZNIVIH DEJANJ 

LAUNE FLINCK – DOKTORICA ZDRAVSTVENIH VED, DOCENTKA, VODJA RAZVOJA, FINSKI INŠTITUT ZA ZDRAVJE IN DOBROBIT Mediacija ima svoje začetke v plemenskih družbah, na primer med Maori, Inuiti in Ameriškimi Indijanci. Začetke najdemo tudi v krščanski etiki, v jedru katere so mir, odpuščanje in sprava med…

Finska

ALKOHOLNA POLITIKA 

JUSSI SIMPURA – ZASLUŽNI PROFESOR RAZISKOVALEC, NACIONALNI INŠTITUT ZA ZDRAVJE IN DOBROBIT Na Finskem smo leta 1919 na referendumu zavrnili Zakon o prepovedi alkohola. Državni monopol nad alkoholom je bil uveden leta 1932. Podobni monopoli so v veljavi tudi v drugih nordijskih državah (razen na…

Finska

BREZPLAČNI ŠOLSKI OBROKI 

KIRSI LINDROOS – GENERALNA DIREKTORICA FINSKEGA ZAVODA ZA ŠOLSTVO 2003–2007 Učenci na Finskem, ki se izobražujejo v osnovnih šolah, srednjih šolah in v poklicnih ustanovah, vsak šolski dan prejmejo brezplačen obrok. Šolska prehrana ima dolgo zgodovino; uradno je namreč urejena že skoraj sto let, v…

Finska

ZAPOSLITVENA POKOJNINSKA SHEMA 

KARI PURO – GENERALNI DIREKTOR VZAJEMNE POKOJNINSKE ZAVAROVALNICE ILMARINEN 1991–2006 Nujnost zaposlitvene pokojninske sheme ni finski izum: v vseh razvitih ekonomijah je preživetje večine ljudi odvisno od plačanega dela, in ko se to konča zaradi starosti ali izgube delovne sposobnosti, ga nadomesti zaposlitvena pokojnina. Tako…

Finska

ŠTUDENTSKA STANOVANJA 

ULLA-MARI KARHU – UPRAVNA DIREKTORICA FINSKIH ŠTUDENTSKIH DOMOV 2000–2008 Leta 2015 smo imeli na Finskem 30.000 študentskih stanovanj. V njih je prebivalo 65.000 študentk in študentov. Raziskave in trenutno povpraševanje kažejo, da Finska razpolaga z zadostnim številom študentskih namestitev, še posebej v manjših mestih, medtem…

Finska

PREPREČEVANJE SLUMOV 

PEKKA KORPINEN – PODŽUPAN MESTA HELSINKI 1991-2007 Mesto Helsinki je bilo ustanovljeno leta 1550, po več požarih pa je dejansko zaživelo šele po letu 1809. Z izjemo starih dvornih posesti niso bili nobeni deli Helsinkov namenjeni izključno bogatim. Tudi v območju Kruununhaaka in Ullanlinna so…

Finska

LJUDSTVO SAMI 

PEKKA AIKIO – PREDSEDNIK PARLAMENTA SAMI 1996-2008 Ljudstvo Sami, ki ga drugi narodi imenujejo Laponci oziroma Laplanderji, na območju zdajšnje Finske prebiva že od davnih časov. Etnična skupina Sami temelji predvsem na jeziku in kulturi; biti Sami pomeni biti član kulturne skupnosti. Tako kot druge…

Finska

PREPREČEVANJE KORUPCIJE 

JOHANNES KOSKINEN – PRAVOSODNI MINISTER 1999–2005, PREDSEDNIK USTAVNEGA ODBORA 2001–2015 Finska je že dolgo v vrhu na lestvici držav z najmanj korupcije na svetu; leta 2007 je bila prva, potem pa je ostala med prvih šest. Transaparency International države razvršča predvsem na podlagi raziskave, ki…

Finska

VOLILNA PRAVICA ŽENSK IN 40 ODSTOTNE KVOTE 

TUULA HAATAINEN – VODJA KOMISIJE ZA ENAKOPRAVNOST SPOLOV 1995-2003 Pomembno je, da dimenzijo spola upoštevamo na vseh ravneh in stopnjah odločanja. Pekinška deklaracija je leta 1995 pravice žensk razglasila za človekove pravice. Če ženske nimajo možnosti sodelovati pri odločanju, teh pravic ne morejo uresničevati. Na…

Finska

KOALICIJSKE VLADE 

HARRI HOLKERI – PREDSEDNIK VLADE 1987–1991 Na začetku 20. stoletja je Veliko finsko vojvodstvo prešlo iz predstavniškega sistema štirih stanov v parlamentarno demokracijo, hkrati pa je vpeljalo tudi ukrepe za splošne in enakopravne parlamentarne volitve. Drži, da je – kar se tiče ženske volilne pravice…

Finska

ODBOR ZA PRIHODNOST 

JYRKI KATAINEN – PREDSEDNIK VLADE 2011-2015, PREDSEDNIK PARLAMENTARNEGA ODBORA ZA PRIHODNOST 2003-2007 Parlamentarno moč lahko delimo na zakonodajno in proračunsko, pri čemer je posebnost finskega parlamenta še obstoj t. i. vizionarske moči; za to je bil pred dvajsetimi leti ustanovljen poseben odbor za prihodnost. Ta…

Finska

ENODOMNI PARLAMENT 

RIITA UOSUKAINEN – DRŽAVNA SVETOVALKA, PREDSEDNICA PARLAMENTA 1994-2003 Sprva sem bila presenečena, kako je enodomni parlament sploh lahko družbena inovacija, tako kot sta to na primer lakrica ali pa tobačna zakonodaja. Potem sem dojela: to je v bistvu mater vseh inovacij v tej knjigi. Tako…