JOHANNES KOSKINEN – PRAVOSODNI MINISTER 1999–2005, PREDSEDNIK USTAVNEGA ODBORA 2001–2015


Finska je že dolgo v vrhu na lestvici držav z najmanj korupcije na svetu; leta 2007 je bila prva, potem pa je ostala med prvih šest. Transaparency International države razvršča predvsem na podlagi raziskave, ki preučuje konkretne izkušnje pri trgovanju v različnih državah, hkrati pa analizira tudi zakonodajo, izvrševanje zakonov in stanje sodstva.

Čeprav metoda raziskave mogoče ne osvetljuje vseh pojavnih oblik korupcije, pa vendarle razkriva najbolj bistveno, in sicer vsakodnevno podkupovanje. Uvrstitve na lestvici precej dobro odražajo sodobno zakonodajo, njeno izvrševanje, delovanje administracije in ustreznost družbenih norm v različnih državah.

Glede najvišjih uvrstitev Finske in drugih nordijskih držav ni bilo polemik. Šest najmanj korumpiranih držav skladno z raziskavo iz leta 2016 je: Danska, Nova Zelandija, Finska, Švedska, Švica in Norveška.

V čem je torej naša skrivnost, zakaj je bila ravno Finska tako uspešna pri preprečevanju korupcije? To vprašanje mi na mednarodnih srečanjih največkrat postavljajo predstavniki bolj oddaljenih kultur, medtem ko v Evropi visoko uvrščenost Finske jemljejo skoraj samoumevno.

Poenostavljeno bi lahko uspešnost Finske pri preprečevanju korupcije razložili z naslednjimi dejavniki: transparentnost administracije in zelo močno načelo javnega delovanja, razširjena občinska samouprava, jasna struktura policije in sodstva ter mediji, ki budno spremljajo uporabo moči, torej delujoča svoboda govora.

Transparentnost javnega odločanja je pravzaprav temeljni kamen boja proti korupciji, saj omogoča evalvacijo odločitev in razlogov zanje. Tako dejstvo, da del finančnih tokov Evropske unije teče po nejavnih poteh, nenehno vzbuja sum.

Drug pomemben element je demokratičnost lokalnega upravljanja. V občinah so na oblasti izvoljeni predstavniki in predstavnice; odločanje in vsi zapisniki so javni. Tako se preprečuje korupcija na primer pri načrtovanju mesta ali sklepanju gradbenih pogodb.

K nadzoru moči prispeva tudi to, da Finci in Finke radi berejo in se naročajo še posebej na lokalne časopise. Izobraževanje finskega naroda in vzorno urejene knjižnice tako prispevajo k nadzoru administracije.

Pomembno je tudi preprečevanje finančnega kriminala z zakonodajo, ki gre v korak s časom in da je dovolj virov za nadzor nad davki. Pomembna sta še strokovno preiskovanje kaznivih dejanj in učinkovito delovanje sodišč.

Na Finskem je delo za preprečevanje korupcije prioriteta pri izobraževanju in delovanju policije, tožilstva in neodvisnega sodstva.

Parlamentarni ombudsman ali ombudsmanka ter državni tožilec ali tožilka se kot posebna nadzornika vladavine prava ostro odzoveta na ovadbe o sumu korupcije.

Zakone o financiranju političnih strank in volilnih kampanj smo v državi močno zaostrili po – za finske razmere obsežnem – prikrivanju financiranja političnih strank in volilnih kampanj na parlamentarnih volitvah leta 2007. Politične stranke in kandidati morajo danes objaviti proračun in vire financiranja volilne kampanje ter poročilo o uporabi denarja.

Zgodovinski razlog za visoko spoštovanje zakonov na Finskem pa izvira iz obdobja avtonomije v letih 1809–1917, ko smo švedskofinski zakonodajni sistem branili pred ruskim vmešavanjem in zatiranjem. Pri tem boju za vladavino prava so bili nujni neodstavljivost sodnikov ter integriteta in trdna morala uradnikov. Strogo načelo vladavine prava je veljalo pri oblikovanju administracije samostojne Finske in pri uresničevanju nadzora nad pravno državo.