OSNOVNA ŠOLA

ERKKI AHO – PROFESOR, GENERALNI DIREKTOR FINSKEGA ZAVODA ZA ŠOLSTVO 1973–1991

---

Leta 1968 je finski parlament sprejel zakon, ki zagotavlja visokokakovostno devetletno osnovno šolo za vse otroke in mladino, ne glede na njihov kraj prebivanja ali premoženje njihovih staršev. Ker je izobraževanje osrednja človekova pravica, sta hkrati z reformo tudi izobraževanje in vzgoja otrok s posebnimi potrebami postala del izobraževalnega sistema. Osnovna šola je dejansko postala skupna šola celotne starostne skupine.

V letu, ko Finska praznuje 100. obletnico obstoja, finska skupna osnovna šola zaznamuje pol stoletja svojega delovanja. Pot do skupne osnovne šole ni bila lahka. Nasprotniki reforme so menili, da bo njena posledica padec ravni izobraženosti in zanemarjanje talentov, toda preteklega pol stoletja dokazuje, da smo se odločili prav. Učenci in učenke naše osnovne šole so se na mednarodni raziskavi Pisa odlično izkazali in za našo šolo je po svetu veliko zanimanja.

V čem je skrivnost našega uspeha? Temelj vsega sta enotna sestava osnovne šole ter raznovrstnost njenih storitev za zdravje in dobro počutje. Osnovna šola je pravzaprav kot finska družba blaginje v malem. Učenci in učenke iz različnih socialnih ozadij ter z različnimi talenti se učijo v istih skupinah. Pouk, učno gradivo, raznovrstne podporne storitve in topla šolska malica so za učence in učenke brezplačni.

Drug pomemben dejavnik pa je to, da učni načrt upošteva raznolikost učencev in učenk ter da ob tem, da stremi k znanju, upošteva tudi socialni, moralni, estetski in fizični razvoj učencev in učenk. Ključni dejavnik pa je seveda strokovno usposobljeno in svojemu delu predano učiteljstvo, ki ima univerzitetno, akademsko izobrazbo. Učitelji in učiteljice imajo pri svojem delu veliko pedagoške avtonomije; zaupajo jim starši in oblikovalci šolske politike. Na to kaže dejstvo, da na Finskem v osnovni šoli ni državnih preizkusov znanja niti inšpekcije centralne administracije. Učiteljstvo pa ima tudi podporo v močnem sindikatu.

Za uspeh sta pomembni tudi dolgoročnost finske edukacijske politike ter sposobnost ustvarjalnega povezovanja tradicije in inovacij. Pri reformah šolstva namreč ne napredujemo s pomočjo revolucije, ampak evolucije. To velja za politično odločanje in pedagoške reforme. Nazadnje pa je treba poudariti to, da so za izvajanje in razvoj osnovnošolskega izobraževanje odgovorne občine. Odločitve se sprejemajo blizu državljanov in državljank. Osnovna šola je pomemben del finske demokracije, del uresničitve načela subsidiarnosti.

Zdaj, ko je Finska napolnila 100 let, se nahajamo pred novimi, velikimi izzivi. Globalizacija in digitalizacija pretresata trge dela, grozi nam rast socialnih in krajevnih razlik, priseljevanje pa pretresa tradicionalne strukture kulture. Na ravni državnih in individualnih odločitev je poudarjena skrb za naš planet. Moč majhnega naroda je v njegovi izobrazbi; ponovno svojo strategijo preživetja gradimo na izobraževanju in raziskovanju.

Kako naša osnovna šola ustreza tem izzivom? Čeprav se sliši paradoksalno, se sredi drastičnih sprememb še naprej držimo prej omenjenih močnih točk, ki smo jih preizkusili v več kriznih obdobjih. Cilj naše edukacijske politike je enakopravnost izobraževanja. Pri tem ne sklepamo kompromisov. Izhodišče vzgojno-izobraževalnega dela je vse bolj šolska kultura, ki poudarja močne točke. Vsak učenec ali učenka ima pravico najti svoje močne točke in jih razvijati. Tako v vsaki učni skupini zori raznovrstnost talentov, ki predstavljajo različne kulture; raznolikost, ki prispeva k ustvarjalnosti posameznika in skupine. Izobraževanje je most v prihodnost, osnovna šola pa njegov močen temelj.

---