MIA LUMIO, ELIAS PAKONEN, ANU HAKARI, ELINA LEHTONEN – ZAPOSLENI V CENTRU DOBROBITI IN V NJEGOVIH RAZVOJNIH SLUŽBAHOGAH PROSTORA MATTILA ZA SREČEVANJA MOŠKIH


Tampere na Finskem

Tampere se nahaja v notranjosti južne Finske na obali med dvema lepima jezeroma. Ima malo več kot 230.000 prebivalcev in je tretje največje mesto na Finskem. Skupaj z okoliškimi občinami ima pol milijona prebivalcev, kar je drugo največje mestno območje za prestolnico. Tampere je tudi med nordijskimi državami največje mesto v notranjosti države. Tampere je center vrhunske tehnologije, raziskav, izobraževanja, kulture, športa in poslovanja. Je živahno mesto, priljubljeno med prebivalci in turisti.

V ozadju centra dobrobiti v Tampereju

Model centra dobrobiti v Tampereju je socialna inovacija, katere namen je olajšati vsakdanjik prebivalk in prebivalcev, ponuditi udoben in privlačen prostor, širiti storitve, razviti nove centre dobrobiti kot platforme za inovacije in razvoj, razvijati skupnost in okraj, prispevati k uspešnosti in učenju zaposlenih ter k učinkoviti rabi prostorov.

S pomočjo tega modela v Tampereju razvijamo na potrebah strank utemeljeno skupno delovanje namesto sektorskega razmišljanja. Storitve in prireditve ustvarjamo skupaj z nevladnimi organizacijami in s podjetji ter prispevamo k občutku za skupnostnost v okraju. Prispevati želimo tudi k širjenju uporabe elektronskih storitev in oblikovanju bolj gibke in ekonomsko učinkovite mreže storitev.

Mesto je že pred tem razvijalo storitvene centre, ki so bili namenjeni starejšim. Gre za nizkopražne točke storitev, imenovane »bližnji trgi«, ki se nahajajo ob stanovanjskih storitvah za starejše in ponujajo svetovanje, skupne prostore, prehranske storitve in druge storitve, ki jih organizirajo združenja ali zasebniki. Bližnji trgi prispevajo k občutku skupnosti in dobre izkušnje z njimi so bile eden izmed razlogov za gradnjo centrov dobrobiti. Ponudbo zasebnih storitev in storitev društev v bližnjih trgih financira mesto Tampere.

Prebivalci in prebivalke ter obiskovalci in obiskovalke lahko dostopnost storitev doživljajo kot pomemben dejavnik pri lajšanju vsakdanjika. Storitve za mlade so postale znane tudi drugim, ne le mladim. Delavci iz različnih storitev se lahko pri svojem delu oprejo na znanje drugih strokovnjakov. V okraju se je okrepil občutek skupnostnosti.

Centri dobrobiti in center Koiliskeskus

V storitvenem modelu mesta Tampere področne storitve združujemo v centre dobrobiti in bližnje trge. Poleg storitev, ki jih ponuja mesto, so lahko v centrih tudi tržne storitve in skupaj organizirano delovanje društev ter prebivalcev in prebivalk. V istem centru so lahko na primer: dnevni center za starejše, dispanzer za ženske in otroke, knjižnica, zdravstveni dom, svetovalna točka in trgovine. Centri dobrobiti so večinoma v krajevnih centrih ali središču mest. Do njih so urejene kolesarske in pešpoti ter povezave z javnim prevozom. Pri organiziranju storitev v centrih je namen na istem mestu hkrati nuditi javne in zasebne storitve ter tako učinkoviteje uporabljati prostore. V prihodnje naj bi se delo v takih centrih opravljalo v sodelovanju s prebivalci in prebivalkami, strokovnjaki in strokovnjakinjami ter z drugimi interesnimi skupinami. Pomemben del prihodnjega razvoja je širitev obsega elektronskih storitev.

Center Koiliskeskus pod isto streho združuje knjižnico, dispanzer za ženske in otroke, mladinski center in občasno tudi druge storitve mesta. Vse storitve so dobesedno v istem prostoru. Mladinski center in del knjižnice z mladinsko literaturo sta na primer skupaj, del knjižice s knjigami za otroke ter igralni kotiček so skupaj s čakalnico dispanzerja za ženske in otroke. Hkrati je čez cesto zdravstveni dom, ki spada k istemu centru. Center Koiliskeskus je povezan z nakupovalnim središčem in sem je lahko priti s svojim avtomobilom ali javnim prevozom.

Akterji v centru Koiliskeskus

Knjižnica v centru Koliskeskus je ena izmed štirinajstih knjižničnih točk Mestne knjižnice Tampere. V njej so zaposleni področna vodja knjižnice, štiri knjižničarke, knjižničarji, dve knjižnični uradnici ali uradnika in dve svetovalni delavki ali delavca (po izobrazbi mladinski delavki ali delavca). Del osebja je del tedna zaposlen v drugih knjižnicah v mestu. Knjižnica ponuja storitve vsem prebivalcem in prebivalkam ter obiskovalcem in obiskovalkam in je odprta večino dneva. Knjižnica ponuja storitve za stranke, ima avtomate za izposojo in vrnitev knjig, računalnike in tablice ter sicer kompaktno, toda raznovrstno zbirko knjig, e-virov, glasbe, zvočnih knjig, časopisov, filmov in iger. V tem trenutku obsega fizična zbirka 40.000 enot, prvih izposoj mesečno je 15.000. Storitve, zbirka in prireditve v knjižnici centra Koiliskeskus so osredinjene na otroke, družine, mlade in na starejše.

V dispanzerju za ženske in otroke so zaposleni štiri medicinske delavke, delavci pa tudi zdravnice in zdravniki. Na Finskem dispanzerji za ženske in otroke ponujajo brezplačne zdravstvene storitve materam in otrokom in družinsko načrtovanje. Namen je oblikovati podlago za zdravo življenje. V dispanzerjih na primer otroke cepijo skladno s programom cepljenja. Na Finskem je izjemno nizka stopnja umrljivosti mater ali otrok. Finski sistem dispanzerjev za ženske in otroke je mednarodno znan, med drugim zaradi t. i. materinskega paketa.

V mladinskem centru Muru je zaposlenih sedem mladinskih delavcev in delavk. Otroci in mladi ga obiskujejo v prostem času, po šoli in ob večerih. Tam je vedno prisoten mladinski delavec ali delavka, ki mlade usmerja in organizira dejavnosti. Storitve za mlade prispevajo k razvoju otrok in mladih ter omogočajo varen prostor za preživljanje časa.

Področni koordinatorji in koordinatorke med drugim organizirajo tudi srečanje področne mreže. Srečanja so za vse odprti dogodki, na katerih prebivalci in prebivalke, podjetja in občina skupaj razvijajo storitve in dejavnosti v okraju. Koordinator ali koordinatorica omogoča raznovrstno sodelovanje v okraju in med drugim v centru dobrobiti nudi svetovanje prebivalcem in prebivalkam okraja.

Lokalni pomen za prebivalce in prebivalke (statistični podatki, pozornost medijev, povratne informacije strank)

Stranke centra Koiliskeskus pravijo, da jim je center v pomoč pri vsakdanjih opravkih. Na podlagi analiziranih vprašalnikov približno 50 odstotkov strank pri obisku centra uporablja skoraj vsakič tako tržne kot javne storitve. S storitvami, ki so na voljo, so izjemno zadovoljni. Še posebej knjižnične storitve so si v kraju želeli že več let. Uporabniki centra so predvsem družine z otroki, mladi in starejši. Družine si sposojajo in vračajo knjižnično gradivo, ko obiščejo dispanzer za ženske in otroke ali gredo v trgovino. V centru je lahko opraviti vse opravke; hkrati greš lahko v trgovino, lekarno in si v knjižnici izposodiš najnovejšo knjigo. Izjemno je, da storitve dispanzerja za ženske in otroke dosežejo skoraj 100 odstotkov družin v okraju. Združitev dispanzerja in knjižnice omogoča, da se s knjižničnimi storitvami seznanijo tudi tisti, ki se drugače ne bi. Mladi, ki obiskujejo mladinski center, so hkrati tudi v knjižnici in upamo, da se pozitivna slika knjižničnih storitev in njenih možnosti v prihodnosti prenaša nanje. Za starejše je center prostor za aktivnosti in srečevanje, kjer lahko preživljaš čas in se spoznaš s podobnimi ljudmi iz okolja. Z gledišča knjižnice je najpomembnejše to, da center doseže skupine ljudi, ki jih drugače ne bi, med drugim družine in mladostnike v okraju.

Knjižnice veljajo za prostore tišine, kamor se lahko pridemo umakniti. Center Koliskeskus je bil v lokalnih medijih od prvega dneva naprej namenoma reklamiran kot živahen in glasen. Tudi v knjižnici je glasno, saj so vsak dan pod isto streho novorojenčki in novorojenčice, majhni otroci, zvečer pa mladostniki in mladostnice. Na srečo je mreža knjižničnih storitev v Tampereju široka in lahko stranke, ki potrebujejo tišino, usmerimo v drugo knjižnico.

Povratne informacije strank in pozornost lokalnih medijev so bili večinoma pozitivni in ljudje ocenjujejo storitve centra kot dobre. Knjižnica je zbrala ustne in pisne povratne informacije centra Koiliskeskus. Nekaj primerov najpogostejših pohval in predlogov za izboljšanje:

• »Stranka pohvali knjižnični prostor in lahkotnost opravkov, ko gre v trgovino.«

• »Stranka v zelo živahnem in glasnem času v knjižnici pohvali, da je knjižnica tako čudovito živahna.«

• »Stranka je bila impresionirana na tem, kako različne organizacije delujejo pod isto streho in kako tesno so povezane (dispanzer, knjižnica, mladinski center). Pohvale fotografijam zaposlenih. Začudenje nad tem, da na Finskem obstajajo takšni prostori.«

• »Starejša stranka pravi, da je dobro, da so ljudje spoznali, kako dobra storitev je ta center. Kaj vse je tu za otroke in mlade, dobra simbioza.«

Primeri povratnih informacij v povezavi z mladimi:

• »Moški pride z otrokom in pravi, da je na otroškem oddelku nemirno in glasno. Glasnost mladinskega centra in hrup so zvečer motili tiste, ki so bili na otroškem oddelku.«

• »Mlada mati pohvali center in pravi, da je v redu, da je za mlade prostor, v katerem lahko preživljajo čas.«

• »Dve stranki želita steno med časopisnim oddelkom in predvsem mladinskih centrom ter knjižnico. Hrup je zvečer preglasen za odrasle in družine.«

• »Mati dveh otrok pohvali širok odpiralni čas knjižnice. Hkrati pohvala mladinskemu centru. V redu je, da lasten otrok, ki hodi v tretji razred, lahko takoj po šoli pride sem varno preživljat prosti čas.«

Center ima 20.000 obiskov mesečno. Prebivalci in prebivalke uporabljajo veliko storitev centra in tudi rezervirajo prostore za svoje namene ali namene skupnosti. Rezervirani prostori so dobro izkoriščeni in širok odpiralni čas omogoča mnogovrstno uporabo prostorov.

Prireditve, sporočanje, sodelovanje in tretje delo

V centru Koiliskeskus deluje tim strokovnjakov iz različnih strok in disciplin. Koncept centra dobrobiti omogoča poleg večstrokovnosti tudi t. i. tretje delo (Purhonen, 2017), pri katerem si lahko strokovnjaki »sposodijo« znanje drug od drugega in so zavezani skupnemu cilju, na primer v centru Koiliskeskus k oblikovanju novih storitev. Stranka je v središču in namen je omogočiti nove načine srečevanja. Tretje delo pomeni na primer, da se lahko knjižničarka ali knjižničar na nov način srečuje z mladostniki, pri čemer lahko uporabi znanje mladinskih delavcev. V centru dobrobiti je delo organizirano tako, da se skupne naloge opravlja s pomočjo različnih timov; vodstveni tim, tim za prireditve in sporočanje, tim za rezervacijo prostorov, tim za varnost in tim za dobrobit. V vsakem izmed njih je predstavnik iz vsakega izmed dejavnikov v centru dobrobiti in tudi področni koordinator ali koordinatorica. V timu za prireditve in sporočanje lahko sodelujejo tudi drugi, na primer pri načrtovanju prireditev v sodelovanju z združenji.

V centru organizira dogodke veliko deležnikov, kot so na primer občina, podjetja, združenja ter prebivalci in prebivalke skupaj ali posebej. V centru je veliko rednih aktivnosti in tudi večjih prireditev, na katerih sodeluje več deležnikov, na primer predvajanje filmov, športne skupine za različne starosti, skupine novorojenčkov in novorojenčic v dispanzerju, družinska kavarna, pravljične urice, obiski pisateljev in pisateljic, bralne skupine, internetni namigi, dnevni plesi, razstave, kuharski krožki, delavnice ročnih spretnosti ter dejavnosti za starejše. Tudi velikih dogodkov, kot so: slavnostna odprtja, področni sejmi in dan varnosti, je veliko. Jeseni 2018 je bil organiziran jesenski karneval, katerega dogodki so potekali na različnih mestih v okraju.

Center ima tudi svojo internetno stran: www.koiliskeskus.fi, na kateri je veliko informacij o različnih storitvah z odpiralnim časom in s kontaktnimi informacijami, koledar dogodkov, obrazec za rezervacijo prostorov, aktualne zadeve in informacije o delovanju področne mreže. Center ima tudi svoj Facebook in Instagram, mladinski center pa ima tudi svoj profil na Instagramu in Snapchatu. Dogodke in storitve reklamiramo tudi na internetnih straneh mesta Tampere, na drugih točkah mesta, v lokalnih medijih in na oglasnih deskah trgovine Prisma ter na informativnem zaslonu. Področna koordinatorica informira na široko svoje mreže prebivalcev in prebivalk ter sodelujoče institucije.

Mladinski center v istih prostorih kot knjižnica ter dispanzer za ženske in otroke sta pomenila združitev več akterjev pod isto streho. S stališča dela z mladimi je bil namen vključiti mlade tudi v druge storitve. V sodelovanju s knjižnico lahko organiziramo različne dejavnosti v večjem in manjšem obsegu. Med drugim so mladi knjižnici predlagali knjige za predstavitve, skupaj smo organizirali prireditve za družine in razne krožke. Knjižnica in delo z mladimi vzgajata tudi z nadziranjem upoštevanja dogovorjenih pravil v skupnih prostorih.

Namen centra dobrobiti ni bil le združitev storitev pod isto streho, ampak tudi omogočiti srečevanja med skupinami ljudi, ki se drugače v vsakdanjiku ne srečujejo. Združitev storitev pod isto streho prinaša izzive z vidika strank in zaposlenih. Mladi imajo lahko težave s prilagajanjem na pravila, ki jih zahtevajo skupni prostori, strankam v knjižnici ali svetovalnici pa se je težko prilagoditi temu, da je mladinski center zraven čakalnice včasih precej glasen. Prostore v centru dobrobiti je mogoče rezervirati, s čimer želimo prispevati k temu, da bi lokalni prebivalci in prebivalke sami organizirali dejavnosti.

Center dobrobiti Koiliskeskus je prvi tak center v Tampereju, toda podobne so preizkusili tudi drugod na Finskem. Danes je v Tampereju še en center dobrobiti, ki je podoben našemu, in sicer v četrti Tesoma. V njej ponujajo enake storitve kot pri nas, čeprav so prostori drugačni.

V centru dobrobiti Koiliskeskus delujejo strokovnjaki različnih strok in disciplin. Skupni sestanki in delovne skupine omogočajo njihovo sodelovanje. Od začetka so bili pri načrtovanju prostora in dejavnosti zraven tudi mladinski delavci in delavke. Delovno skupnost razvijamo z rednimi sestanki s knjižnico in storitvami mladinskega centra in dispanzerja za ženske in otroke. Počasi se oblikujejo skupni načini dela; s pomočjo sestankov, načrtovanja, raznih skupnih projektov in dogodkov, ko se kaže potencial tega prostora, bolje razumemo potrebe in interese prebivalcev in prebivalk.

Center dobrobiti je deležen različnih povratnih informacij. Mladinski center v knjižnici je deležen tako pohval kot kritik. Pohvale gredo ideji za zbližanje različnih skupin ljudi, medtem kot to povzroča nelagodje. Večji del kritik gre na račun vedenja mladih in njihove glasnosti. Strankam smo želeli sporočiti, da lahko tudi same opozorijo na pretirano glasnost ali preklinjanje in po potrebi za posredovanje prosijo mladinskega delavca ali delavko. Z spodbujanjem komunikacije med različnimi starostnimi skupinami s pomočjo raznih dogodkov in dejavnostmi, na primer z bingom, gledanjem tekem in s četrtkovimi glasbenimi večeri.

Sedem mladinskih delavcev in delavk je v centru zaposlenih tako, da so v večerni izmeni v odpiralnem času mladinskega centra vedno prisotni trije. Zvečer skupaj z mladimi igrajo konzolne in družabne igre, se pogovarjajo o različnih temah in organizirajo dogodke. Sodelovanje v dejavnostih je prostovoljno in odprto, kar občasno otežuje zavezanost mladih za izvedbo daljnoročnih projektov. Tipični obiskovalec ali obiskovalka je v mladinskem centru enkrat tedensko, že pozna nekaj ljudi v prostoru, toda ne stanuje nujno blizu. Zaradi rednih obiskovalcev in obiskovalk je v centru občutek kontinuitete, čeprav je skupina heterogena in se v večeru tudi velikokrat spremeni.

Vidnost mladinskega centra v okraju in centru Koiliskeskus bi bilo mogoče še povečati, na primer s tesnejšim sodelovanjem z drugimi, še posebej lokalnimi prebivalci in prebivalkami. Mladinski delavci in delavke delajo na tem, da bi jih v skupnosti poznali in da bi bilo lahko priti do njih. Povratne informacije mladih so bile pozitivne in prostor je zanje jasno pomemben. Število obiskovalcev in obiskovalk je zelo veliko jeseni, malo manjše pa spomladi in poleti.

Viri

Center Koiliskeskus. (2018). Koillis Keskus. Pridobljeno s https://koilliskeskus.fi

Tampere. (2018). City of Tampere. Pridobljeno s https://www.tampere.fi/en/index.html

Purhonen, K. (2017). Ammattien rajapinnoilla ja kolmannen työn äärellä. Uusiutuva ammattiosaaminen ja nuorten kohtaaminen. Kolmannen työn määritelmä, reunaehdot ja mahdollisuudet. Pridobljeno s: https://kirsipurhonen.files.wordpress.com/2017/01/ ammattien-rajapinnoilla_valmis.pdf