PAULA KOKKONEN – PODŽUPANJA HELSIKOV 2004-2011, POSLANKA 1995-2003, PREDSEDNICA PARLAMENTARNEGA USTAVNEGA ODBORA 2000-2003


Od matere sem izvedela, da sem kot nekaj let star otrok nekega hladnega jesenskega dne prišla domov z mokrimi rokavicami. Vprašala me je, ali me ni zeblo. Odgovorila sem, da sem si vsakič, ko me je zeblo, pogrela roke v blatni luži. Verjamem, da so naši pradedje in prababice na podoben način opazili, da te mrzla voda pogreje.

Pred nekaj desetletji sem bila v stari ljudski savni v Kruununhaaga in sem se z enim izmed obiskovalcev pogovarjala o zimskem plavanju. Omenil je klub zimskih plavalcev Helsinki, katerega član je, in povedal, da lahko pridem k njim poskusit zimsko plavanje.

Naslednje poletje sem se z vprašanjem o članstvu v klubu obrnila na Liiso, ki je bila takrat 80-letna dolgoletna zimska plavalka, ki je za celotno skupino zimskih plavalcev v zameno za majhno povračilo kuhala ribjo juho in pekla palačinke.

Toplo so me sprejeli in počutila sem se kot doma. Takoj me je navdušilo vzdušje v klubu. Bili so kot velika družina. Naenkrat sem imela svojo skupino in družbo, v kateri sem se vedno počutila dobrodošlo. Zimski plavalci in plavalke so bili vedno družba, če si si to želel. Lahko pa si bil tudi po svoje, če ti je to v nekaterih trenutkih bolj ustrezalo.

V klubu zimskih plavalcev in plavalk je skupnost delovala na način, ki ga v današnji finski družbi pogrešam. Takrat je bilo savno treba pripraviti in za to so običajno skrbeli upokojeni člani in članice kluba. Vsak je razumel, da so tisti v službah prezaposleni in da ne morejo sredi dneva oditi v savno, da bi jo pripravili za večer. Razumljivo je bilo, da so za to poskrbeli tisti, ki so že bili »svobodni državljani«. Vedeli so, da bodo naslednje generacije tako privzele skrb za pripravo vroče savne drugim.

Savna sama po sebi ni nujen element zimskega plavanja; le omogoča, da greš lahko večkrat v odprtino v ledu oziroma v mrzlo vodo. Pravzaprav sta zimsko plavanje brez savne in tisto s savno dve različni disciplini. Po zimskem plavanju brez savne se hitro počutiš lahkotno in prevzeto. Zimsko plavanje z vmesnim savnanjem pa je pomembno z vidika druženja in sproščanja.

Zimsko plavanje je z vidika druženja odlična disciplina. Težko je opisati nekomu, ki se ni nikoli ukvarjal z zimskim plavanjem, čudovit občutek, ki ga nudi namakanje, čofotanje in plavanje v mrzli vodi. Samo nekajkrat poizkusiti ni dovolj, da bi razumeli počutje, ki se pri zimskih plavalcih pojavi kot posledica tega, da se je organizem naučil odzvati na užitke v mrzli kopeli.

Zimski plavalci in plavalke vzdihujemo od zadovoljstva, ko pridemo iz kopeli v luknji v ledu. Po navadi malo poklepetamo. Trenutno so moji najstarejši prijatelji z zimskega plavanja in savnanja stari 90 let.

Pri savnanju imamo na sebi kopalke. To omogoča skupen konjiček moškim in ženskam; nekateri se z zimskim plavanjem ukvarjajo skupaj s partnerjem ali s celotno družino. Pogosto v savni klepetamo, se pogovarjamo o perečih dogodkih dneva in si povemo najnovejše šale.

Zadnje čase je zimsko plavanje vse bolj priljubljeno in se hitro razvija. Nekateri so v disciplino vnesli posebno opremo; današnji zimski plavalci imajo nekakšne nove rokavice in obutev. Zimsko plavanje postaja moderno, veliko slavnih je začelo zimsko plavanje in dajejo intervjuje o tem, kako pogosto plavajo in zakaj. Vsem je skupno dobro počutje.