kalasatama
Finska,  Novo

SVOBODNO MESTO KALASATAMA IN KOLEKTIV KERA – SKUPNOSTNOST IN KULTURA V NOVIH OKOLJIH

JAAKKO BLOMBERG


Svet se spreminja in z njim tudi nakupovalna središča

Skupnostna in netržna dejavnost je dolgo veljala za nasprotje podjetniške, toda v zadnjih letih se je to začelo spreminjati. Naraščanje pomena zelenih vrednot in kulture ter družbene odgovornosti privablja podjetja k odzivanju na ta povpraševanja. Namesto podpiranja določenih dejavnosti v zameno za objavo logotipa, se je pojavilo zanimanje za spreminjanje lastnega delovanja ali za sodelovanje, kar se konkretno izraža v življenju ljudi. S tem prostori pridobijo na privlačnosti.

Hkrati so se nakupovalna središča in celotno polje trgovine zelo spremenili. Zaradi povečanja internetne trgovine in sprememb v potrošniških trendih trgovine same niso več dovolj, da bi v nakupovalna središča privabila dovolj ljudi. Marsikje je v nakupovalnih središčih celo najemnike težko najti, zaradi česar poslovni prostori ostajajo tudi prazni.

Na internet so se skupaj z nakupovanjem preselili tudi ljudje. Kljub temu pa srečevanja na socialnih omrežjih ali na internetu ne nadomeščajo fizičnih srečevanj. Osamljenost in z njo povezane težave so se hitro povečale in s staranjem prebivalstva se bodo gotovo še naprej povečevale.

Kot protiutež temu se je na Finskem in zlasti v Helsinkih v času po 2010 pojavilo veliko nove skupnostne urbane kulture. Težava pa je v pomanjkanju prostorov: zaradi kratkega poletja so dejavnosti na prostem mogoče le nekaj mesecev, medtem ko so najemnine notranjih prostorov zlasti v Helsinkih postale tako drage, da v njih ni lahko izvajati nekomercialnih dejavnosti. Tudi stara in poceni industrijska poslopja postajajo zelo redka, saj so velik del le-teh preuredili za pisarniško uporabo.

Vsi ti dejavniki so skupaj pripomogli k nastanku povsem nove vrste prostora znotraj nakupovalnega središča Redi v Helsinkih: Svobodno mesto Kalasatama, ki ljudem ponuja brezplačen prostor za delo, preživljanje časa in organizacijo prireditev.


Rojstvo Svobodnega mesta Kalasatama

Začetki projekta segajo v leto 2018, ko je bilo nakupovalno središče Redi še v gradnji. Nahaja se v Kalasatama, novem predelu mesta, ki je bilo, kot že ime pove, nekdanje pristaniško območje[1].  Po prenehanju pristaniške dejavnosti se je na območju pojavilo veliko začasnih dejavnosti, ki jih je deloma podpiralo mesto, predvsem pa aktivni prebivalci in prebivalke mesta. Območje je dobilo prvo steno za grafite v Helsinkih, poligon za rolkanje, iz zabojnikov zgrajeno koncertno prizorišče in tudi za vse odprto in brezplačno savno, zgrajeno iz gradbenih odpadkov.

Prostor je ponujal tudi priložnost za novo vrsto sodelovanja z nakupovalnim središčem ter prebivalci in prebivalkami mesta. Tako je poleti 2018 ob gradbišču nakupovalnega središča Redi zrasel nov skupnostni prostor za prireditve, financiran s strani nakupovalnega središča, kjer je lahko vsakdo organiziral brezplačne prireditve ali prišel/prišla kar tako preživljati čas.

Ta kraj je bil imenovan Svobodno mesto Kalasatama. Hitro je postalo priljubljeno prizorišče, kjer so bili dogodki celo vsakodnevno organizirani. Čeprav je organizacija prireditev ponavadi naporna, se je organizatorjev in organizatork prireditev našlo na pretek. Dejavnosti je vodilo združenje Helsinki Urban Art ry, specializirano za skupnostno urbano kulturo in umetnost, ki je ustvarilo dobre pogoje za organizacijo prireditev. Kraj je živel le dva meseca preden so območje zasedli veliki festivali, ki so že prej najeli zemljišča.


Dnevna soba in otroška soba v Svobodnem mestu Kalasatama

Kljub vsemu je Svobodno mesto Kalasatama nekaj mesecev kasneje znova zaživelo znotraj nakupovalnega središča, v novih protorih in z novim konceptom. Prazen poslovni prostor na 500 kvadratnih metrov je bil spremenjen v tako imenovano  Dnevno sobo Svobodnega mesta Kalasatama. V njej je bilo možno ne le organizirati prireditve, ampak veliko več: delati, srečevati prijatelje in prijateljice, izmenjavati knjige, igrati družabne igre, šivati, se ukvarjati s hobiji ali samo preživljati čas – prav tako kot običajno v dnevnih sobah.

Prostor je dobil tudi lastno igralno površino za otroke in njihove starše, a ker je hitro postal zelo priljubljen, so še en prazen poslovni prostor uredili v Otroško sobo Svobodnega mesta, namenjeno otrokom in njihovim staršem. Prostor je zasnovan tako, da se lahko tam varno igrajo tudi majhni otroci, zato staršem ni treba vsak trenutek paziti nanje. Hkrati je bil prostor zasnovan tudi tako, da je prijeten za starše, in stene so poslikane s freskami (kot tudi v Dnevni sobi). Otroška soba je hitro postala priljubljena zlasti pri majhnih otrocih in njihovih starših, ki tja prihajajo celo iz sosednjih mest.

Delovanje Svobodnega mesta Kalasatama se v marsičem razlikuje od tradicionalnega prostora v nakupovalnem središču: v njem ni dovoljeno prodajati ničesar (z izjemo lastnih del umetnikov in umetnic —v prostoru je veliko občasnih razstav), opremljen je z recikliranim pohištvom v duhu »naredi sam/a« in tam se lahko prosto preživlja čas. Prostor se sicer ni zgledoval po nobenem vzoru, toda nanj so delovali vplivi iz različnih strani in ustvarili povsem novo celoto.

Ti prostori so pri ciljnih skupinah postali zelo priljubljeni: podnevi je Dnevna soba polna akterjev in akterk ter študentk in študentov, popoldne pridejo mladi preživljati čas, zvečer pa prireditve privabljajo različna občinstva.

Nabor prireditev, ki so v normalnih okoliščinah vsak dan, je tako širok kot nabor samih obiskovalk in obiskovalcev: v prostorih so med drugim joga, krožki ročnih spretnosti, predavanja, delavnice, filmske projekcije in koncerti. Velik prostor in njegova prosta uporaba sta k organiziranju prireditev privabila tako lokalne prebivalce in prebivalke, združenja, predstavnike in predstavnice alternativne kulture in etnične manjšine.

Svobodno mesto Kalasatama je dolgo odprto vsak dan (od ponedeljka do sobote vsaj med 10. in 19. uro, v nedeljo od 12. do 17. ure) razen ob nekaterih praznikih. Na ta način dosega širok spekter ciljnih skupin bolje kot številne storitve javnega sektorja. Svobodno mesto na nov način združuje različne vidike zasebnega sektorja, dejavnosti združenj, državljanskega aktivizma in ukvarjanja s hobiji v novo celoto, ki je nihče od teh ne bi mogel ustvariti sam.

Svobodno mesto Kalasatama, ki v glavnem deluje s podporo nakupovalnega središča, je bilo od otvoritve prostorov odprto ves čas, razen v času strožjih protikoronskih ukrepov, zaradi katerih je bilo leta 2020 Svobodno mesto skupaj zaprto dva in pol meseca. Sicer pa se je dejavnost v času korone nadaljevala relativno nespremenjena: le več pozornosti je bilo namenjeno varnostni razdalji in omejitvi števila udeležencev in udeleženk prireditev. Seveda se je ob povečani pazljivosti ljudi tudi število prireditev zmanjšalo.

Prostore Svobodnega mesta vsakodnevno obišče okoli 200-500 ljudi, med katerimi je mnogo rednih, pa tudi občasnih obiskovalcev in obiskovalk ter ljudi, ki pridejo zaradi različnih prireditev. Za nakupovalno središče je Delovanje Svobodnega mesta pomenilo pomemben prispevek k ponudbi storitev, ugledu ter pripeljalo nova občinstva in stranke. Svobodno mesto je dejansko postalo splošno znan prostor in koncept, ki je izjemnega pomena tako za številne ljudi kot tudi za nakupovalno središče Redi in njegovo blagovno znamko, katerega osrednji steber je postal.

Svobodno mesto je namreč iz nakupovalnega središča usvarilo nekaj drugega, kar to običajno je: kraj, ki je res po meri človeka, kjer se lahko počutiš kot doma in kjer lahko prosto preživljaš svoj čas. Z drugimi besedami, postal je pravi del mesta.


Kolektiv Kera

Svobodno mesto Kalasatama je pokazalo, kako zelo potrebujejo ljudje svobodne prostore in možnost ustvarjanja lastne kulture. Vzbudilo je veliko pozornosti in zagotovo bo dobilo naslednike v različnih oblikah.

Tako se je že zgodilo v Espoo, sosednjem mestu Helsinkov, kjer je v začetku leta 2020 isto združenje — Helsinki Urban Art ry — začelo delovati pod imenom Kolektiv Kera. Le-ta deluje v Kera Halli, nekdanjem logističnem centru Inex Partners, odgovornemu za tovorni promet zadružne SOK[2]. Pred letom dni je bila skoraj 100 000 kvadratnih metrov velika hala izpraznjena blaga in tovornjakov, nato pa je tja prišlo veliko zlasti športne dejavnosti, pa tudi raznih podjetij.

Delovanje hal pa se bliža h koncu. V bližnji prihodnosti jih bodo porušili za namene novega mestnega okrožja, pred tem pa jim želijo dati novo življenje. Kera Halli so doslej najbolj ambiciozen finski projekt začasne uporabe poslopij, ki so že obsojena na rušenje. Seveda pa mesto Espoo in zadružno SOK, ki je lastnica zemljišč, zanima, kako iz nepoznanega območja narediti nekaj zanimivega; in to delo opravlja tudi Kolektiv Kera, ki prinaša prireditve in umetnost na kraj, kjer jih doslej še ni bilo. S tem je kraj postal prepoznaven.

Prvotna ideja Kolektiva Kera je bila takoj organizirati veliko prireditev, kot v primeru Svobodnega mesta Kalasatama, vendar je bil zaradi korone veliko večji poudarek na umetnosti, ki jo lahko varno občudujemo tako znotraj kot tudi zunaj hal. Tako korona ni nikoli povsem ustavila delovanja kolektiva, ampak je le spremenila njegovo obliko.

Leta 2020 je bila umetnost osrediščena na notranjem dvorišču hal, kjer je več kot 20 umetnikov in umetnic naslikalo obsežne freske. To je pritegnilo veliko pozornosti in prej neznano območje so v medijih že imenovali »Mali Berlin«. Hkrati so umetniki in umetnice dobili priložnost, da ustvarijo nekaj edinstvenega, za prebivalce in prebivalke pa so se prazne hale iz nedefiniranega kraja spremenile v zanimivost. Umetnost pa je v prid tudi na tem območju organiziranim prireditvam, ki imajo zdaj odlične pogoje.

V začetku leta 2021 se načrtuje nadaljevanje umetniškega dela v notranjih prostorih, zatem pa bo glavni poudarek na prireditvah, ki bodo organizirana poleti tako zunaj kot znotraj. Čeprav korona otežuje načrtovanje, je zaradi velikosti prostorov enostavno organizirati prireditve, tudi ob upoštevanju varnostnih razdalj.

Partnerji Kolektiva Kera so Mesto Espoo, Kerra Halli ter številna druga podjetja. To je, podobno kot Svobodno Mesto Kalasatama, dober primer nove vrste sodelovanja med razničnimi sektorji in ljudmi, od katerega imajo navsezadnje vsi korist.

Izvedena umetniška dela Kolektiva Kera so prav tako hitro spremenila podobo celotnega območja. Veliki objekti, ki sami po sebi nimajo nič lepega, so se zaradi umetnosti spremenili v zanimivost, ki jo tudi od daleč hodijo gledat. Zanimivo bo videti, kaj vse se bo na tem območju še razvilo – in ali bo kulturna dejavnost, s katero je pričel Kolektiv Kera, vidna tudi v novem mestnem okrožju, ki bo tu zgrajen.

Povezave:

https://yle.fi/uutiset/3-11883326

www.helsinkiurbanart.com

www.vapaakaupunki.fi

www.kerakollektiivi.fi

www.jaakkoblomberg.fi


[1] Satama v finščini pomeni pristanišče.

[2] SOK je kratica za osrednjo finsko zadružno organizacijo (Suomen Osuuskauppojen Keskuskunta).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.