ELENA MILOVANOVIĆ – NAMESTNICA VODJE EKIPE POBUDE ZA ZAPOSLOVANJE MLADIH E2E

Od začetka ekonomske krize so nacionalna poročila o socialni vključenosti kot enega ključnih izzivov poudarjala dolgotrajno brezposelnost mladih in njihovo izpostavljenost tveganju revščine. Za kompleksnost tega problema obstoji več razlogov: pomanjkanje trajnostne rasti, kakovost obstoječih služb, učni dosežki, delovne izkušnje mladih, socialna izključenost in revščina, neučinkovita partnerstva in sodelovanje med javnim, zasebnim in civilnodružbenim sektorjem.

Da bi zaposlenost mladih lahko naslovili z drugega zornega kota, je Enota za socialno vključenost in zmanjševanje revščine1 (ESVZR) razvila inovativen mehanizem financiranja za razvoj novih pristopov. V izhodišču je bilo treba razčleniti »izziv zaposlenosti mladih« in podpreti modele, ki so učinkovito naslavljali problem ali enega izmed njegovih delov na ravni občin. Podpreti je bilo treba tudi nove inovativne rešitve, ki so nastale kot neposreden odziv, skladen s kontekstom, sredstvi in z razpoložljivimi zmogljivostmi. Preizkušen finančni mehanizem (v obliki poziva za predloge/sheme pomoči) je ponujal priložnost za oblikovanje, preizkušanje in za krepitev inovativnih idej za spoprijem z nezaposelnostjo mladih.

Program je bil zagnan novembra 2015 in je še vedno v fazi implementacije. Upravičeni so projekti lokalnih civilnodružbenih organizacij (CDO), ki so povezani z zaposlovanjem mladih in so načrtovani s partnerji v zasebnem sektorju. Shema pomoči ponuja priložnosti za podporo razvoju idej (novost za to obliko podpore) in krepitve zmožnosti za socialne inovacije. Za evalvacijo inovacij so bila oblikovana merila socialnih inovacij, ki so bila osnovana v projektu SI-Drive, v jedru pa smo iskali »rešitev, ki deluje«.

Poziv za predloge je skušal podpreti partnerstva med različnimi sektorji (civilnim, zasebnim in javnim) ter razvoj, preizkušanje in krepitev inovativnih modelov za zaposlovanje mladih. Vsi sektorji so ravnali skladno z načelom socialne vključenosti ranljivih skupin, kot so na primer mladi z nizkimi kvalifikacijami, Romi, mladi s posebnimi potrebami, mladi s podeželja, mlade ženske itn. Mehanizem financiranja je podpiral odpravo pomanjkljivosti obstoječih rešitev (pomanjkanje jasno opredeljenih smernic o tem, »kdo zdaj kaj naredi«). Ključni element v tem procesu je bila trajna podpora inovacijam z intenzivnim spremljanjem ESVZR, ki je nudila potrebno podporo.

Odbor za evalvacijo2 je zbral različne sektorje in izbral 19 projektov. Dodaten element evalvacije koncepta so bila merila socialnih inovacij (v okviru postavke relevantnost inovativne ideje). V prvem krogu se je šest pilotnih rešitev uvrstilo v naslednjo fazo implementacije (npr. iz faze razvoja v fazo preizkušanja), dve rešitvi pa sta dobili podporo v fazi krepitve. V drugem krogu so se v naslednjo fazo uvrstili trije projekti. Sodelovanje mladih v programu se je podvojilo (200), pomembno je prispevalo k njihovim možnostim zaposlovanja in opolnomočilo ranljive mlade (60 % udeležencev od vseh sodelujočih v programu).

Med pomembnejše poudarke sodijo preizkušeni modeli in osebne zgodbe mladih v Kragujevcu, Kamenici in v Novem Sadu3.

Inovacije so rezultat implementacije modela kot na primer pri majhni civilnodružbeni organizaciji iz Kamenice – »pripravništvo« študentov v lokalnih malih in srednje velikih podjetjih s sobivanjem in z delom v njihovem ekokampu. V drugem primeru gre na primer za lokalno partnerstvo in krepitev zaupanja med mladimi, tehničnimi šolami in podjetji, iz česar je nastal moderniziran kurikulum za sektor obdelovanja kovin (ESVZR je odigral ključno vlogo pri sistemskih učinkih s prizadevanji na ministrstvu za izobraževanje). Druga dva modela omogočata opolnomočenje NEET4 skupine mladih s krepitvijo njihovih IT-spretnosti. Obstoji tudi dober primer ponujanja pripravništev »po meri« v podjetjih z mladimi s posebnimi potrebami.

Program pomoči bo leta 2019 potekal s tremi modeli z drugega kroga. Zbrani bodo tudi rezultati, izkušnje in pridobljene ugotovitve iz pilotne faze finančnega mehanizma. Oblikovanje politik v prihodnosti ter njihovo preizkušanje na ravni procesa in implementacije morajo slediti načelom sodelovanja in inkluzivnosti. Pristop socialnih inovacij lahko postane sredstvo za sistemske spremembe, ki se osredinjajo na izide (na primer modeli zaposlovanja mladih) in ne na ukrepe/storitve, ki ne uspejo nasloviti temeljnega vzroka problemov.

Finančni mehanizem (celotna sredstva znašajo 500.000 CHF) je upravljal ESVZR prek švicarskega programa Od edukacije do zaposlitve5 . Cilj programa je povečevanje zaposlenosti mladih na socialno vključujoč in trajnosten način. Relevantna resorna ministrstva so aktivno sodelovala pri izboru in evalvaciji pilotnih projektov in novih izkušenj. Pomemben element oblikovanja sheme pomoči je predstavljal tudi proces konzultiranja (vključno s spletnim konzultiranjem) z mladinskimi organizacijami in s podjetniško skupnostjo.6


1. Government of Serbia’ Social Inclusion and Povert Reduction Unit – SIPRU.

2. The evaluation panel.

3. http://www.socijalnoukljucivanje.gov.rs/blog/?author=63

4. NEET – Not in education, employment or training.

5. From education to employment.

6. http://socijalnoukljucivanje.gov.rs/en/about-us-2/youth-employment-initiative/thematic-grant-scheme-support-to-innovative-approaches-for-increasing-youthemployment-and-employability/