V zborniku Misliti socialne inovacije in na pričujoči spletni strani najdemo široko množico prezentacij socialnih inovacij. Ta je pestra glede področij, na katerih se poskuša odgovoriti na problematiko določenega časa, obdobja pa tudi kar zadeva geografska razsežja. Slovenija je v središču prvega dela te knjige socialnih inovacij. Za začetek (pričakujemo, da bo njihovo število v nadaljevanju rastlo) smo uspeli zbrati nekaj manj kot 30 inovacij, ki so časovno nastale v obdobju socialistične Jugoslavije in so takrat branile prostore svobode, ohranjale avtonomijo npr. delov šolskega sistema, vzpostavljale zasnutke enot poznejše slovenske vojske itn. V delo smo vključili tudi nekaj inovacij, ki so prispevale k prehodu v samostojno državo, in tiste, ki danes sooblikujejo iskanja poti z zagat, v katerih se je – tako kot druge države predstavniških demokracij in tržnega gospodarstva – znašla tudi samostojna Slovenija.

Tudi zato, ker smo idejo za tematiziranje socialnih inovacij dobili ob prebiranju angleškega prevoda dela z naslovom 100 socialnih inovacij s Finske1, smo v delo vključili prevod večjega števila inovacij, popisanih v tem delu. Iz dela, ki ga je uredil Ilkka Taipale in je bilo prvič objavljeno leta 2006 ter po tistem večkrat dopolnjeno in ponatisnjeno ter je vse pogosteje tudi prevajano v druge jezike, sva za bralke in bralce v Sloveniji izbrala posebej povedne finske inovacije. Z razlogom in po premisleku smo temu dodali izbrano število finskih inovacij, ki jih ne najdemo niti v finski izdaji dela iz leta 2017. Ko nas je zanimalo, ali so na Finskem na delu tudi tekoče inovacije, ki jih bodo verjetno zajeli šele v eni prihodnjih dograjevanj zdaj že široko poznanega dela, se je pokazalo, da smo upravičeno pričakovali, da nacija, ki je pred kratkim praznovala 100. obletnico neodvisnosti, dodatno spodbujena tudi z objavo 100 socialnih inovacij, inovira tudi danes. Podatek o inovacijah, ki so – čeprav so finske – prvič objavljene v naši izdaji, je na voljo v opombah pod črto pri konkretni inovaciji. Za to, da smo uspeli pridobiti omenjene inovacije, pa tudi za prevod pomembnega dela finskih inovacij iz njihovega jezika sva podpisana dolžna zahvalo mag. Nataši Mojškerc, ki živi in dela na Finskem in je odločilno pripomogla k temu, da smo najprej pridobili dostop do socialnih inovatorjev, inovatork in potem od njih uspeli dobiti tudi predstavitve njihovih inovacij.

Projektu POGUM2, ki ga vodi Zavod Republike Slovenije za šolstvo, in koordinatorici projekta Tatjani Krapše sva dolžna zahvalo za podporo pri naši odločitvi, da si pridobimo podrobnejši in bolj poglobljen vpogled v inoviranje po številu prebivalstva še v manjši državi, kot je Slovenija, na Islandiji, ki inovativnost – tudi socialno – ponuja kot del izbirnega kurikula v svojih šolah. V okviru projekta sta si kolegici pridobili tudi boljši vpogled v socialne inovacije v Veliki Britaniji. Oba obiska sta se odražala tudi v prispevkih, ki jih najdete v knjigi.

Socialno inoviranje pa ni na delu le »daleč na severu«, ampak smo mu priča tudi v državah, ki so ne tako dolgo nazaj predstavljale republike naše skupne države. V delu boste tako našli popise socialnih inovacij iz Makedonije, Srbije in iz Hrvaške. Vsem, vam iz Slovenije ter kolegicam in kolegom iz drugih držav, se iskreno zahvaljujeva za pripravljenost sodelovati v podvzetju, za katero verjameva, da lahko spodbudi k premislekom in praksam, ki bodo omogočili izogib velikim nevarnostim, ki nam pretijo, in povečali možnosti izkoristiti priložnosti za višjo kakovost ter več smisla našega individualnega prebivanja ter skupnih prebivanj v času, ki je pred nami.

Naj ta predgovor skleneva s posebno zahvalo Ilkki Taipale, ki je lahko s svojim postavljanjem skupnega dobra pred individualna ug.,odja zgled naši generaciji in prihodnjim generacijam, pa tudi s povabilom k prebiranju tu objavljenih socialnih inovacij k sociološki imaginaciji3 ter produktivnim socialnim inovacijam za individualno in skupno dobro.

Literatura in viri

Bulajič Maruša (2012). Socialne inovacije v Sloveniji (magistrsko delo). http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_bulajic-marusa.pdf

Ilkka Taipale(ed.) (2006, 2015, 2017 (ponatisi)). 100 sosiaalista innovaatiota Suomesta. Helsinki: Itämerikeskussäätiö: Kunnia.

Illka Taipale (ed.) (2013, 2018 (ponatis)). 100 Social Innovations from Finland. Helsinki: Finnish Literature Society.

Mills, W. (2018). Sociološka imaginacija. Ljubljana: Založba FDV

POGUM (2018) https://www.zrss.si/objava/projekt-pogum

1. Gl. Taipale (2013). Poglavja pod številko 1, 3, 6, 8, 9, 10, 13, 17, 18, 21, 22, 23, 25, 27, 28, 29, 31 in 32 je prevedel Goran Gaber po knjigi 100 Social Innovations from Finland (2013, 2018 (ponatis)). Poglavja pod številko 2, 4, 5, 7, 11, 12, 14, 15, 16, 19, 20, 24, 26, 30 in 33 je prevedla Nataša Mojškerc po knjigi 100 sosiaalista innovaatiota Suomesta (dopolnjena izdaja 2017).

2. Projekt Pogum financira ESS Evropske unije. Več o projektu gl. na https://www.zrss.si/objava/projekt-pogum.

3. Gl. Mills (2018).