JAAKKO BLOMBERG – SOUSTANOVITELJ HELSINKI URBAN ART


Na Finskem – in še posebej v Helsinkih – je v dvajsetih letih 21. stoletja vzniknila nova skupnostna urbana kultura, ki se je prek interneta in socialnih medijev razširila tudi v tujino. Gre za več različnih prireditev in mrež, ki jih povezujejo prostost oblike, samoiniciativnost, delitev virov, zaupanje v druge, enakopravnost, nadgradljivost, ustvarjalnost, gibkost in uporaba socialnih medijev ter različnih digitalnih platform.

Čeprav je pojav nov, je na neki način nadaljevanje finske sosedske pomoči, ki je tudi močno povezana z občutkom za skupnost. Pri sosedski pomoči so si ljudje tradicionalno pomagali na primer pri gradnji hiše ali kako drugače in brez plačila. V novi skupnostni urbani kulturi je veliko istega, čeprav se predpostavlja, da je participacija zabavna, ne pa delo, in se besede sosedska pomoč v povezavi z njo običajno ne uporablja.

V finskih mestih je bilo zaradi njihove kratke zgodovine in majhnosti malo urbane kulture. Se je pa ta zadnja leta pojavila in razširila. Zanjo je značilno to, da izhaja iz ljudi samih, vloga mesta pa je prilagoditi se in podpreti dejavnost, namesto da bi samo proizvajalo kulturo. To je zahtevalo tudi veliko spremembo v načinu mišljenja uradnikov, saj smo na Finskem tradicionalno navajeni točno določiti, kaj je mogoče narediti in česa ni mogoče – in delno se je kot odziv na to porodila svobodnejša urbana kultura.

Najbolj znan predstavnik nove urbane kulture je Dan gostilne, s katerim smo začeli leta 2011 v Helsinkih na pobudo posameznikov. Ideja prireditve je, da lahko tekom enega dneva kdor koli in kjer koli ustanovi gostilno. Poleg zabave je v ozadju tudi kritika zapletov pri ustanavljanju gostilne. Po prvem Dnevu gostilne smo za podporo te prireditve zgradili stran z zemljevidom in kmalu tudi mobilno aplikacijo, s katero se je prireditev hitro razširila.

Čeprav se je Dan gostilne najprej organiziral brez uradnih dovoljenj – ker jih ne bi bilo mogoče dobiti –, je kmalu postal uradno dovoljen zaradi svoje velike priljubljenosti. Štirikrat letno organizirana prireditev je postala priljubljena po vsej Finski in se je razširila tudi v tujino, še posebej v Rusijo in srednjo Evropo. Leta 2018 je organizacija, ki je bila v ozadju te prireditve, sporočila, da je ne bo več organizirala, da pa naj ljudje še vedno vsakoletno nadaljujejo proslavljanje in organizirajo pop-up gostilne kadar koli in kjer koli.

Leta 2012 smo začeli drugo, zelo priljubljeno prireditev, tj. Čistilni dan. Ta ljudi vabi k prodaji in kupovanju rabljenih predmetov na ulicah, vrtovih in v parkih. Prireditev se je začela v Helsinkih in se je hitro razširila zaradi socialnih medijev in internetnih strani po vsej Finski in med drugim tudi na Japonsko. Čistilni dan, ki je organiziran dvakrat letno, je vedno znova pritegnil na desettisoče ljudi, da so izmenjavali oblačila in druge predmete.

Začetki prireditve so povezani s tem, da smo želeli prispevati k lažjemu menjavanju stvari, toda gre za več kot samo za bolšji sejem. Bolj kot zaslužek so prodajalcem in prodajalkam pomembni druženje in zabava ter to, da stvari najdejo svoje uporabnike. Čistilni dan je bil najprej organiziran brez dovoljenja, toda po prvi in takoj uspešni prireditvi je dobila uradno dovoljenje. Občinam drugega pri tej prireditvi tudi ni bilo treba storiti, saj so po koncu storitve prodajalci in prodajalke odnesli stvari s seboj.

Po letu 2010 se je začel nov, neformalen val delovanja v mestnih četrtih. Začel se je leta 2011 z gibanjem Kallio1, ki je bilo ustanovljeno z namenom, da bi četrt Kallio postala boljši kraj za vse. Gibanje je bilo na začetku odziv na časopisni članek, v katerem je prebivalec te četrti kritiziral čakalne vrste pri razdeljevanju humanitarne pomoči v hrani. Ta naj bi namreč znižala vrednost njegovega oziroma njenega stanovanja. S pomočjo socialnih medijev je gibanje Kallio našlo veliko prostovoljcev in prostovoljk ter vsakoletno organiziralo »Kallio Block Party«, brezplačno zabavo v četrti, ki je na ceste v Kallio privabila tudi do 30.000 ljudi. Gibanje Kallio in Kallio Block Party je dobilo veliko posnemovalcev po vsej Finski.

Za novo skupnostno urbano kulturo sta značilna delitev resursov in njihova uporaba na nov način. Na nov način se zasede mestni prostor za skupno, odgovorno rabo vseh in se hkrati spreminja zasebne prostore v javne. Poleg pop-up gostiln so primer tega na primer prebivališča; v razstavo umetnosti spremenjena razstava v dnevni sobi, festival gledališča, ki je pripeljal gledališče v domove ljudi, predvajanje filmov doma, v času občinskih volitev organizirani intervjuji v dnevni sobi, pri čemer so politiki povabljeni v domove ljudi, da razpravljajo o različnih stvareh.

Po odpiranju domov je bil naslednji samoumeven korak narediti odpreti tudi vrata savn, saj je Finska polna savn, ki so večji del časa neuporabljene. Da bi to popravili, se je leta 2016 porodil Helsinki Sauna Day, dan savne v Helsinkih, ki vabi ljudi, podjetja, hotele in organizacije, da odprejo svojo savno drugim brez plačila za en dan. Kot je značilno za novo skupnostno urbano kulturo, je prireditev dobila različne ustvarjalne oblike: sodelovali so tudi s premičnimi savnami, savnami v šotorih, plavajočimi savnami in s simulatorjem savne.

Helsinki Sauna Day delno odgovarja tudi na probleme, ki izvirajo iz kratkega finskega poletja: prireditev je organizirana na začetku marca, ko je v Helsinkih še mrzlo in po navadi na tleh še sneg, toda hladno vreme gre odlično skupaj s savnanjem. Ne glede na ime prireditve se je ta razširila tudi v druga mesta in v tujino ter se odražala v lokalnih prireditvah ob različnih časih.

V ozadju nove skupnostne urbane kulture je veliko dejavnikov, od katerih je najpomembnejši tehnologija: brez vzpona socialnih medijev se večina prireditev ne bi zgodila. Za informiranje, za katero je bilo včasih potrebnih več dni ali ves teden, je zdaj dovolj en zapis na Facebooku.

Čeprav sta obseg prireditev in število udeleženih pogosto ogromna, je za njimi običajno le skupina nekaj ljudi. Ob tem imajo prireditve, ki so se razširile drugam, pogosto lokalne aktiviste, ki prispevajo k dejavnosti v svojem okrožju in k sodelovanju nagovarjajo tudi druge. Vsak sodelujoči prinese s seboj svoje socialne mreže, zaradi katerih je nadgrajevanje konceptov lažje.

Socialni mediji vseeno niso edini vzrok za razvoj. Podlago je ustvarilo Finsko vzdušje enakopravnosti, ki je temelj vsakega skupnega delovanja. Pomemben dejavnik je tudi finsko zaupanje v druge ljudi, zaradi česar jih veliko ne vidi nobenega problema, če kupijo hrano v gostilni na cesti ali odprejo vrata svojega doma povsem neznanim obiskovalcem in obiskovalkam.

Svoje je prispevala tudi gospodarska kriza iz leta 2008; ljudje so začeli iskati smiselne dejavnosti zunaj trga dela in začeli so se zatekati k skupnemu delovanju. K razvoju je delno prispevala tudi okoljevarstvena ozaveščenost.

Finska ni edina dežela, v kateri so se zgodile zgoraj omenjene spremembe. Vseeno pa je finska skupnostna urbana kultura edinstvena zaradi obsega, razširjenosti in izvirnosti. Finski primer je poseben tudi zaradi hitrosti spremembe: pred manj kot desetimi leti je veliko omejitev oviralo delovanje mestnih prebivalcev in prebivalk, medtem ko se danes njihovo delovanje podpira, poudarja na helsinških sejmih in je postalo tudi del helsinške blagovne znamke. Inovativno pa ni samo delovanje ljudi, ampak tudi način, na katerega so se zaradi tega mesta hitro spremenila.


1. Kallio je predel mesta v Helsinkih (op. prev.).