JYRKI J. J. KASVI – ČLAN PARLAMENTA 2003–2011


Ko je 21-letni Linus Torvalds začel razvijati svoj na Unixu temelječ PC-operacijski sistem, si najverjetneje ni predstavljal, da bo s tem izzval Microsoft, najmočnejše podjetje na svetu, ki se ukvarja z operacijskimi sistemi, na svetu in postal idol računalniških navdušencev na planetu.

Prelomni trenutek za Linux je bila Torvaldsova odločitev, da izvorno kodo prve različice tega operacijskega sistema naloži na internet in vsakomur dovoli, da jo prenese, uporablja in razvija. Vse, kar je Torvalds zahteval v zameno, so bile povratne informacije Linuxovih uporabnikov.

Lahko bi rekli, da jih je prejel »na tone«, in kmalu se je vzpostavilo internetno omrežje, v katero je bilo vključenih na tisoče prostovoljcev, ki so z Linuxom sodelovali v več kot 90 državah. Vseeno pa bi brez Linusa Torvaldsa ta sistem ostal brez smeri in cilja.

Linuxova največja inovacija torej ni tehnična, ampak socialna. Kar je bilo na začetku videti kot anarhistična in na prostovoljstvu utemeljena skupnost, se je razvilo v učinkovito in inovativno organizacijo, katere člani so izjemno motivirani ter predani razvoju in obstoju Linuxa.

Skupnost Linux je lep primer tega, kako komunikacijske tehnologije omogočajo nove oblike mrežnenja in sodelovanja. Velika večina ljudi, ki je sodelovala pri razvoju Linuxa, se ni nikoli srečala – razen na spletu.

Linux je najslavnejši odprtokodni program na svetu. Vsi tovrstni programi morajo upoštevati merila, ki jih je postavila Open Source Initiative, katere osnovno vodilo je, da morata biti program in njegova izvorna koda dostopna vsem. Vsi imajo pravico, da program preoblikujejo po lastni volji, in sicer pod pogojem, da spremenjena izvorna koda ostane dostopna vsem ter da jo je mogoče naprej spreminjati.

To je v popolnem nasprotju s komercialnim razvijanjem programske opreme, pri čemer izvorne kode po navadi ljubosumno skrivajo kot poslovne skrivnosti, kar pomeni, da jih ni mogoče uporabiti drugod, ter da uporabniki ne morejo ocenjevati kakovosti njihovih programov. Ob zelo razširjenih odprtokodnih programih, kot je Linux, vsako vrstico izvorne kode preuči ogromna množica posameznikov. Testiranje je veliko bolj temeljito kot pri kontroli kakovosti komercialnih programov; Linux je posledično znan po svoji zanesljivosti in hitrosti. Kitajska ljudska armada, na primer, se je odločila uporabljati Linux v veliki meri zaradi tega, ker lahko sami preverijo, kaj počno operacijski sistemi njihovih računalnikov.

Linux in drugi odprtokodni programi so postali še posebej priljubljeni v razvijajočih se državah, v katerih si ljudje ne morejo privoščiti nakupa licenc za komercialne programe, ter zato, ker Linux lahko deluje na starejših računalnikih, ki jih v teh državah še vedno uporabljajo. Če na primer programu določena funkcija manjka, jo lahko lokalni prebivalci vedno sprogramirajo sami.

Čeprav je Linux kot tak brezplačna programska oprema, pa je proizvedel tudi poslovne in komercialne dejavnosti. IBM, Sun in Novel ga na primer uporabljajo na svojih strežnikih in so na ta način v razvoj investirali milijone za razvoj Linuxa. Prav tako ga uporablja veliko »vgrajenih sistemov«, kot so mobilni telefoni in videosnemalniki. Poleg tega 70 % od 500 najhitrejših računalnikov na svetu uporablja Linux.

Na področju osebnih računalnikov pa se Linux še vedno uporablja precej redko – v veliki meri zaradi tega, ker njegova namestitev zahteva stopnjo računalniške spretnosti. Čeprav so razvili distribucijske pakete, namenjene lajšanju namestitve, je ta še vedno precej kompleksna.

Linux in drugi odprtokodni programi so pred kratkim postali tudi politično vprašanje. Pojavilo se je namreč mnenje, da so podatkovni sistemi javnih ustanov preveč odvisni od proizvodov podjetij, ki razvijajo programsko opremo. Izid bo najverjetneje neodločen: odprtokodni programi se bodo uporabljali pogosteje, hkrati pa bodo komercialna podjetja izboljšala kompatibilnost svojih produktov – celo z odprtokodnimi programi.