DR. ŠPELA RAZPOTNIK – SOUSTANOVITELJICA DRUŠTVA KRALJI ULICE


Brezdomstvo je za slovenske razmere novejši pojav, s katerim smo se kot družba začeli spoprijemati od 90. let preteklega stoletja naprej (torej v tranzicijskih časih), v večjem obsegu pa na prehodu v novo tisočletje. Porast obsega brezdomstva je povezan s postopnim razkrajanjem varovalnih mrež (dostopnih stanovanj, dostopne trajne in varne zaposlitve, zdravstvene oskrbe in varovalnih socialnih mrež). Ta opis predstavlja uvajanje oblik dela, ki v našem prostoru na tak način do takrat niso obstajale in pomenijo svež pristop k reševanju problematike brezdomstva. Opisan je razvoj programov od ustanovitve pa do danes s poudarkom na inovativnem vidiku tega razvoja.

Leta 2004 sem avtorica tega prispevka na ljubljanski Pedagoški fakulteti, oddelku za socialno pedagogiko prvič razpisala in izvajala izbirni predmet, katerega fokus je bil raziskovanje problematike brezdomstva in iskanje inovativnih rešitev za ta naraščajoč in vse bolj viden pojav. Skupina študentk in študentov je preštudirala obstoječe tuje raziskave s tega področja in spoznavala organizacije, ki so takrat posredno ali neposredno že delovale na polju brezdomstva v Sloveniji. Predmet je vključeval precej terenskega dela; skupino študentk in študentov je povezal z ljudmi, ki so brezdomstvo izkušali ali pa strokovno delovali na tem področju. Eden izmed zaključkov tega predmeta je bil izdaja cestnega časopisa, ki ga takrat v Sloveniji še nismo poznali. Junija 2005 je izšla prva, poskusna številka, ki so jo ulični prodajalci, torej ljudje z izkušnjo brezdomstva, ki so tudi sami sodelovali pri nastajanju časopisa, še isti dan razprodali na dogodku v središču mesta. Tako sta sledila še dva ponatisa poskusne številke in oblikovanje zametka društva, ki je bilo »mešana skupina«, sestavljena iz ljudi, ki so brezdomstvo izkušali, raziskovalk, raziskovalcev, študentk ter nekaterih strokovnjakinj in strokovnjakov, ki so takrat na področju brezdomstva delovali v okviru nekaterih nevladnih ter vladnih organizacij (npr. Stigma, Zavetišče za brezdomne).

Proti koncu leta se je ta mešana skupina odpravila na ekskurzijo v bližnja mesta v tujini, v katerih so bili ulični časopisi že ustaljena praksa. Odpravili smo se v Gradec, Bratislavo in v Prago ter se v vsakem izmed teh mest srečali s prodajalci uličnega časopisa ter širšo ekipo ustvarjalcev in strokovnih delavcev.

Proti koncu koledarskega leta 2005 smo ustanovili društvo z istim, a razširjenim imenom, kot ga je nosil časopis (ime časopisa so izbrali prodajalci), torej Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, izšla pa je tudi naslednja številka cestnega časopisa, nabor prodajalcev se je širil, časopis pa je od leta 2006 naprej izhajal redno mesečno in vse do danes (2018) dosegel že naklado med 15.000 in 20.000 izvodov mesečno, se razširil tudi po drugih slovenskih mestih, vseeno pa ohranil nekatere značilnosti, s katerimi je vstopil v takrat podobnih izdelkov nevajeno medijsko oz. družbeno krajino: cena je vseskozi ostala nespremenjena (1 EUR, od česar polovico dobi prodajalec, iz druge polovice pa se krije stroške tiska in priprave časopisa); uredništvo in vsebina temeljita na prispevkih ljudi z izkušnjo brezdomstva, ki so po večini ustvarjalci časopisa, ob njih pa tudi drugi angažirani člani javnosti; časopis je ostal črno-bel in se je vse do danes uspešno obranil morebitnemu vdoru oglaševanja vanj ter tako ohranil sicer redko avtonomijo.

Glede na prakse iz tujine smo v našem primeru v izrazitejši meri izhajali iz sodelovanja ljudi z izkušnjo z drugimi zainteresiranimi, s strokovnjaki ali prostovoljci. Vsebina časopisa je bila v startu in je vse do danes ostala namenjena dajanju glasu družbeni skupini, ki v drugih medijih nima prostora za reprezentiranje. Časopis se tako ni ne profesionaliziral ne komercializiral, ampak je prek rednih mesečnih uredniških sestankov ohranil svoj »uporabniški« koncept.

Društvo Kralji ulice je od ustanovitve naprej sprva nekaj časa delovalo brez lastnega prostora. Še v letu 2006 pa je dobilo svoje prve prostore, ki so delovali obenem kot uredništvo, pisarna pa tudi kot dnevni center za ljudi, ki so izkušali brezdomstvo. Dnevnega centra namreč do takrat ni bilo, kazala pa se je potreba po njem. Dnevni center in tudi vsi prihodnji koraki društva so bili odziv na zaznane potrebe s terena. V tem sta posebnost in inovativnost omenjenega društva, vsak korak, ki ga je razvilo, pa pomeni odgovor na zaznano in pred tem nenaslovljeno problematiko. Sledi kratek opis ponudb društva, kot so se razvijale vse do leta 2018, torej časa pisanja.

Ob odprtju dnevnega centra je prostor odprl možnosti spoznavanja širše mreže ljudi in s tem je bila odprta pot za razvoj prihodnjih odzivov na zaznane nepokrite potrebe ljudi z izkušnjo brezdomstva. Kot nadgradnja ustvarjanja časopisa se je razvila iniciativa, imenovana »Univerza pod zvezdami«, ki je združevala različne izobraževalne in kreativne ponudbe (kreativno pisanje, likovno ustvarjanje in pozneje gledališče). Vsaka izmed teh izraznih oblik je predstavljala tudi svojevrsten medij, s pomočjo katerega so ljudje z izkušnjo brezdomstva lahko širši javnosti posredovali svoje izkušnje, sporočila in druge vsebine. Močno in kontinuirano je postalo gledališko izražanje, oblikovala se je skupina, ki je med svojim delovanjem zamenjala več imen, sprva Pluribus unum, pozneje pa OdPisani, in je po Sloveniji in širše odigrala veliko večinoma interaktivnih, družbenokritičnih gledaliških predstav. Podobno je vse do danes aktivna tudi likovna skupina, ki je nekaj let pod mentorstvom profesionalne ustvarjalke predstavljala dodatno ponudbo v prostorih dnevnega centra. Nekaj časa je delovala tudi glasbena skupina, ki je pod vodstvom različnih mentorjev izdala tudi nekaj glasbenih zgoščenk. Pozneje se je na področju izražanja in povezovanja vzpostavila močna športna ekipa Kraljev ulice, ki se je proslavila predvsem v nogometu (nastopila med drugim na brezdomski olimpijadi in drugih podobnih igrah po vsem svetu), danes pa članom ponuja tudi druge športe, redno brezplačno rekreacijo in vsakoletni smučarski izlet.

Naslednji pomembni projekt se je odzval na ključno vprašanje znotraj problematike brezdomstva, in sicer problematiko dostopnih stanovanj oz. nastanitvene podpore. Norveški finančni mehanizem oz. zgledovanje po norveških nastanitvenih programih na področju brezdomstva je od leta 2008 naprej predstavljalo prvi zagon pri oblikovanju podprtih stanovanj za brezdomne, ki so pomenila prvo tovrstno obliko reševanja brezdomstva pri nas, saj se je do takrat brezdomstvo reševalo izključno z zavetišči, kar pa že dolgo ni bilo več skladno s strokovnimi smernicami in z dobro prakso. Od začetnih nekaj stanovanj, ki so prvim vseljenim nudila varno in podprto, a le začasno nastanitev, so se do danes oblike nastanitvene podpore močno razvejale, poleg začasnih so se v sodelovanju z Javnim stanovanjskim skladom Mestne občine Ljubljana razvile tudi dolgotrajnejše oblike nastanitvene podpore in sploh se razvija ideja nastanitvene podpore po meri posameznika, družine, para. V zadnjih letih se širi nastanitvena podpora stanovanjsko ogroženim družinam, ki brez te možnosti ne bi imele priložnosti za skupno življenje. Ob nastanitveni podpori se je pokazala potreba tudi po delu v skupnosti, v soseskah, v katerih je več bivalnih enot za stanovanjsko ogrožene ali pa posamično, kar se je razvilo v dejavnost preprečevanja prisilnih izselitev (kar je prav tako prvi primer tovrstnega delovanja v Sloveniji).

Od leta 2008 se znotraj društva Kralji ulice razvija tudi socialna oz. menjalna ekonomija, ki je leta 2010 zaživela v prvi tovrstni posredovalnici rabljenih predmetov pri nas, poimenovani Stara roba, nova raba, ki se je vselila v prostore na Poljanski cesti, ko je dnevni center v potrebi po večjem prostoru svoje delovanje preselil na Pražakovo ulico. Poleg prodaje podarjenih predmetov po nizkih cenah, ki ljudem z izkušnjo brezdomstva predstavljajo smiselno zaposlitev, se je dejavnost razširila še na nekatera druga področja, na primer: selitve, prevoze, montažo in podobno. Poleg prostora na Poljanski je bil letos v okviru posredovalnice odprt tudi večji skupnostni prostor v Polju.

Poleg omenjenih projektov društvo Kralji ulice razvija tudi nekatere druge ključne dejavnosti, na primer terensko delo, sodelovanje in mreženje na nacionalni in mednarodni ravni, podajanje strokovnih predlogov ter stalno zagovorništvo posameznikov in skupin, ki v določenih obdobjih življenja sami nimajo varnega izhodišča za samozagovorništvo. Eden izmed inovativnih projektov, ki so se iz študentske pobude razvili v zadnjih letih, so tudi brezdomske turistične ture, imenovane Nevid(e)na Lublana, v katerih ljudje z lastno izkušnjo vodijo zainteresirane po mestu, kot ga izkušajo sami, ob tem pa delijo tudi svojo zgodbo.

Od začetkov pa do danes je delovanje društva povezano tudi z raziskovanjem in s stalno evalvacijo, pri čemer raziskave, predvsem akcijskega tipa, narekujejo nadaljnji razvoj. Javnost (strokovna in laična) je vse omenjene inovacije vsa ta leta sprejemala z navdušenjem. Na prvem mestu je treba omeniti, da je bila osnovna ciljna skupina inovacij skupina ljudi, ki se prvoosebno srečuje z brezdomstvom, tako da je bilo največ energije vložene v sodelovanje, razvoj zaupanja in kontinuiranih odnosov s to skupino ljudi. Na drugem mestu je ključna mreža organizacij, ki so na polju brezdomstva ali sorodnih področjih že delovala, povezovanje z njimi in razvoj sinergije v skupnih prizadevanjih. Pomembna ciljna skupina so bili tudi novinarji, ki so o inovacijah vseskozi poročali. Del razvoja programov je bilo tudi intenzivno sodelovanje njimi, v smeri razvoja senzibilnosti pri poročanju o tematikah, občutljivih za poenostavljanje in krepitev stereotipnih predstav. Pomemben vidik javnosti so tudi javni uslužbenci na pristojnih ministrstvih in občinah, s katerimi je treba graditi kontinuirane strokovne odnose, ter ne nazadnje strokovna javnost, vključno s prihodnjimi strokovnjaki, študentkami in študenti fakultet, ki se bodo s problematiko brezdomstva pri svojem delu tako ali drugače srečevali – z njimi društvo kontinuirano sodeluje prek prostovoljstva, nastajajo raziskave in vrsta diplomskih ali magistrskih del, ki med drugim (nekatere izmed njih) prinašajo inovacije na to polje. V času svojega delovanja je društvo za svoje delo prejelo tudi nekaj mednarodnih nagrad, npr. v letu 2007 je bilo prepoznano kot eno izmed desetih najboljših in najbolj inovativnih projektov v državah srednje in jugovzhodne Evrope na področju programov, ki krepijo stabilne, varne in pravične družbe ter vključujejo prikrajšane, ranljive skupine in ljudi s posebnimi potrebami.

Danes je društvo Kralji ulice eno izmed vidnejših in pomembnejših društev na področju brezdomstva v Sloveniji in širše; povezano je namreč mednarodno, in sicer v evropsko zvezo FEANTSO pa tudi z državami zunaj EU, v katerih npr. v prostoru nekdanje skupne države predstavlja vir navdiha razvijajočim se odgovorom na porajajoče in razširjajoče se probleme brezdomstva, socialne izključenosti ter revščine.

V zadnjih letih društvo Kralji ulice zaposluje okoli 20 oseb, od tega približno polovico nekdanjih uporabnikov, torej ljudi z izkušnjo brezdomstva, kar je pri vsej zgodbi posebej ključno in zgovorno. Kot je razvidno iz opisov, je vsak korak društva svojevrstna inovacija, ki črpa iz sodelovanja ljudi z izkušnjo ter strokovnjakov, ki se zavedajo izvedenosti/strokovnosti ljudi z izkušnjo za področje njihovih vsakodnevnih življenj in tako pri ustvarjanju novih pobud vedno gradijo na dialogu. Ker je odsotnost podpornih socialnih mrež pogosto ključni ogrožajoči dejavnik v situacijah brezdomstva, društvo v veliki meri deluje kot gradnik nadomestnih podpornih mrež, ki delujejo skrbno, zavzeto, solidarno in tovariško, prav tako kot naj bi delovale prijateljske ali družinske mreže v svoji idealni obliki.


Naslovna slika: Kralji ulice