PROF. DR. ANA PEŠIKAN – PREDSTOJNICA KATEDRE ZA PSIHOLOGIJO NA FILOZOFKSI FAKULTETI V BEOGRADU IN DOC. DR. SLOBODANKA ANTIĆ


Izobraževalni forum (IF) je nevladna organizacija, ki je nastala leta 2000 kot odgovor na takratne družbene razmere in njihov vpliv na izobraževanje. Proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja so se v Srbiji kopičila številna negativna družbena, ekonomska in politična dogajanja. Devetdeseta leta so se začela z razpadom Socialistične federativne republike Jugoslavije in državljansko vojno, ki je imela za državo dolgoročne ekonomske, družbene in psiho socialne posledice. Inflacijo brez primere je spremljalo hitro in nepopravljivo razslojevanje družbe (uničenje srednjega razreda, sumljivo bogatenje manjšine in osiromašenje večine) ter razpad državnih in socialnih institucij. Vrhunec tega težavnega desetletja sta bila bombardiranje Srbije leta 1999 s strani pakta NATO in mednarodna izolacija države, tudi v znanstvenem, kulturnem in v izobraževalnem smislu. Prav izobraževanje pa je bilo neposredno na udaru omenjenih družbenih, ekonomskih in političnih pretresov. Sistem se je moral s procesi, ki so se dogajali, soočiti in se nanje odzvati, hkrati pa je bilo nujno, da se reformira in na konstruktiven način pomaga otrokom in mladim pri spoprijemanju z radikalno tranzicijo države ter duhom modernega časa, novega tisočletja. Stanje v izobraževanju je bilo nezavidljivo: številne rešitve v izobraževalni politiki so bile motivirane odvisno od trenutnih vzgibov vladajoče politične stanke; šole in učitelji izjemno osiromašeni; učitelji so bili vse bolj zapostavljeni in pod pritiskom staršev in otrok iz vrst novih bogatašev, ki so obogateli na račun nemirnih razmer in s katerimi so v ospredje prihajali novi vrednotni okviri, ki so vrednost znanja postavljali pod vprašaj in postopoma razkrajali tudi ostale temljne družbene in edukacijske vrednote.

Začetniki IF in njegovi najštevilčnejši člani ter sodelavci so profesorji in profesorice z univerz ter raziskovalke in raziskovalci v znanstvenih inštitutih, toda v svojem konceptu je bil IF vedno razumljen kot kraj, na katerem bodo slišani tudi glasovi oseb iz izobraževalne prakse (zato forum). Za ustanovitev IF je zaslužnih ducat oseb, ki so se že sicer redno srečevale in razpravljale o različnih temah, vezanih na izobraževanje, poseben pogum enega izmed kolegov in projekt pisarne Unicefa v Beogradu, ki je za IF zagotovil prostore in tajnico1. Od začetka je IF združeval ljudi iz različnih disciplin in strok, ki jih je družila skrb za kakovost izobraževanja in prihodnost mladih generacij v državi. Osnovni cilj IF je bil z raziskavami in analizami stanja podpreti val reform v izobraževanju, ki so bile del velikih demokratičnih sprememb v državi po letu 2000. Čeprav je fokus delovanja foruma na izobraževanju, njegovo delovanje sega tudi na sorodna polja kulture in znanosti. Značilnosti pristopa IF so v nasprotju s številnimi drugimi nevladnimi organizacijami pod zdajšnjo oblastjo že od začetka slonele na zavezanosti neodvisnemu in kritičnemu pristopu ter k zavezanosti obravnave ključnih izobraževalnih problemov, ki predstavljajo ‚temelje‘ sistema in od katerih so odvisne številne druge rešitve. Ta svoboda in neodvisnost dodatno krepita odgovornost in visoke standarde dela IF. Neodvisnost dela IF delno temelji na dejstvu, da je večina članic in članov IF zaposlena v drugih institucijah, kar forumu omogoča obstoj tudi v obdobjih brez finančne podpore projektov.

Od svojega nastanka se IF ukvarja s ključnimi problemi izobraževanja v Srbiji, najpogosteje skozi projekte, ki so zasnovani tako, da poskušajo naslednja vprašanja reševati dobro in dolgoročno: optimizacija mreže šol2, tj. dostopnost izobraževanja vsem otrokom; izboljšanje kakovosti učenja in poučevanja pri naravoslovnih predmetih3 v podeželskih šolah in kombiniranih oddelkih4 ter pri delu z marginaliziranimi družbenimi skupinami (romski otroci)5; usposabljanje pedagoških asistentk in asistentov6; razvoj metodologije aktivnega učenja in usposabljanja učiteljev na vseh ravneh izobraževanja, tudi v visokošolskem izobraževanju7; sistem zgodnjega zaznavanja tveganj za osip8; razvoj koncepta sprejemnih izpitov za srednje šole9; teoretično in empirično raziskovanje učbenikov, zlasti razvoj standardov kakovosti učbenikov10; konceptualizacija in realizacija usposabljanja strokovnjakov v izobraževanju; analize izobraževalnega sistema11; analiza vpliva javnih politik, kot na primer uvajanje pripravljalnega predšolskega programa; analiza učinkov Strategije za zmanjševanje revščine v Srbiji na področju izobraževanja; spremljanje in analizo Razvojnih ciljev novega tisočletja v Srbiji – področje izobraževanja; vprašanja izobraževalne statistike in razvoj potrebnih indikatorjev12; analiza zakonodaje s področja vzgoje in izobraževanja z vidika kakovostnega izobraževanja; teoretična in praktična vprašanja uvajanja informacijsko-komunikacijskih tehnologij v izobraževanje in druga. Člani in članice IF so imeli vodilne vloge pri oblikovanju Strategije razvoja izobraževanja v Republiki Srbiji do 2020 in akcijskih načrtov te strategije, nekateri so sodelovali pri delu Državnega sveta za izobraževanje, nekateri so člani Odbora za izobraževanje Srbske akademije za znanost in umetnost. V sodelovanju z različnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami smo poskušali doseči, da se v državi zgodi sistematična, na podatkih utemeljena izobraževalna reforma.

Na vprašanje o prispevku dvajsetletnega delovanja IF ter njegovih sodelavk in sodelavcev pa tudi njegovega vpliva na izobraževanje je težko natančno odgovoriti. Začnemo lahko z negativnimi odgovori: če ne bi bilo kontinuiranega dela IF, številna pomembna izobraževalna vprašanja v državi ne bi bila razvita sistematično na smislenih izhodiščih, to je, na znanstveno veljaven in strokovno utemeljen način postavljene smernice za reševanje ključnih izobraževalnih vprašanj. Ali je srbsko Ministrstvo za izobraževanje sprejelo predlagane rešitve? Ne, ne zmeraj in ne takoj; tako kot je z vsemi inovacijami, se sistem upira novostim. Resnici na ljubo, podpore dolgoročnim ukrepom, v času posgostih sprememb v vladi, ni pričakovati. Vse pa vodi k pomanjanju kontinuitere pri vpeljavi spememb, k poskusom pridobovanja političnih točk in zunanjim pritiskom, pri čemer so intersi vzgoje in izobraževanja, za državo, drugotnega pomena. IF je velikokrat v ‚nemilosti‘ Ministrstva za šolstvo, saj izpostavlja pomanjkljivost in neustreznost nekaterih rešitev, ki se izvajajo, pa vendar, to je ‚rdeča nit‘ dela IF, ukvarjanje z najpomembnejšimi izobraževalnimi vprašanji, javno naslavljanje teh vprašanj na podlagi znanstvenih in strokovnih spoznanj, ne glede na interese posameznih skupin. V dvajsetih letih svojega delovanja si je IF pridobil sloves organizacije, ki ima potrebno znanje in izkušnje, da oblikuje sodobne rešitve v izobraževanju, in hkrati tudi integriteto, da jih javno zastopa, tudi ko so v nasprotju z deklarirano, politično razglašeno izobraževalno politiko.

IF služi tudi kot majhen laboratorij za preizpraševanje različnih vidikov težav, testiranje specifičnih idej in izmenjavo mnenj o odprtih vprašanjih13. Namenjen je tudi povezovanju in mreženju strokovnjakinj in strokovnjakov za izobraževanje (v polju raziskovanja in prakse), ki jih združuje naklonjenost proaktivnim reformam. Zahvaljujoč programu Aktivno učenje14, ta mreža članic in članov pokriva celotno Srbijo pa tudi Črno goro ter Bosno in Hercegovino15 in šteje prek 150 ljudi raznolikih stokovnih ozadij. Seminarje Aktivnega učenja je poslušalo okoli 50.000 učiteljev v državi in del teh idej je postal sestavni del njihove prakse. Spremembe v načinu dela učiteljev seveda niso niti sistematične niti popolne, saj bi bila za to potrebna sistemska podpora. Neprekinjena izmenjava in sodelovanje raziskovalcev in praktikov, ki so v neposrednem stiku z učenci, pomeni, da je IF socialna inovacija v pravem pomenu.

Forum se trenutno ukvarja z analizo problemov podeželskega izobraževanja, razvijanjem teoretičnega in praktičnega pristopa k reševanju teh problemov v evropskem kontekstu, razvijanjem aktivnega učenja v digitalnem, spletnem okolju, ocenjevanjem inovativnih programov in z inovativnostjo v metodologiji vrednotenja. Obstoj IF v veliki meri temelji na prizadevanjih jedra organizacije, da prijavljajo in izvajajo projekte. Skušamo razširjati število sodelavcev, oseb, institucij in organizacij v regiji in širše, ne samo zaradi sodelovanja pri projektih, ampak tudi zaradi izmenjave mnenj in diskusije o temeljnih vprašanjih, ki ‚niso v modi‘, a so povezani z nameni izobraževanja, cilji izobraževanja v 21. stoletju, smerjo v katero vodijo kompetence v izobraževanju, kako oceniti rezultate izobraževanja, ki jih ne moremo izmeriti, kako razviti sistem ocenjevanja učnih dosežkov, ki bo teoretično usmerjen na tistega, ki poučuje, je učiteljska vloga z načinom spremljanja in ocenjevanja dela privedena v slepo ulico, kako se v izobraževanju lokalno in globalno uskladiti, kako digitalni mediji vplivajo na naš um, na naše učenje in podobno.


1. IF še danes deluje v najetih prostorih z eno redno zaposleno osebo.

2. Bogojević, A., Ivić, I. in Karapandža, R. (2003). Optimalizacija mreže škola u Srbiji. Beograd: Obrazovni forum in Unicef (v srbskem in angleškem jeziku); Ivić, I. idr. (2004). Optimalizacija mreže škola u opštini Sjenica (elaborat projekta). Beograd: Obrazovni forum.

3. Antić, S., Jankov, R. in Pešikan, A. (2005). Aktivno učenje u prirodnim naukama. V: Kako približiti deci prirodne nauke kroz aktivno učenje. Beograd: Obrazovni forum.

4. Aktivno učenje u malim školama i kombinovanim odeljenjima (MAKO); Održivi turizam u funkciji ruralnog razvoja, Ministarstvo ekonomije i Obrazovni forum; Problemi ruralnog obrazovanja u Srbiji, Srpska akademija nauka i umetnosti i Obrazovni forum.

5. Projekt Aktivno učenjе u radu sa decom iz marginalizovanih grupa.

6. Projekt Aktivno učenje u inkluzivnom obrazovnom okruženju.

7. Tempus projekti: Reform of Agricultural Higher Education in Serbia; Higher Education Reform of Biological Sciences (HERBS); Building capacity of Serbian Agricultural Education to link with Society (CaSA); Antić, S., Ivić, I. I. Pešikan, A. (2008). Student u središtu nastave – Aktivno učenje na Poljoprivrednom fakultetu. Beograd: Poljoprivredni fakultet i Obrazovni forum.

8. Cross-sectoral cooperation focused solutions for preventing early school leaving (CroCoos, EU Education and Culture DG, Lifelong Learning Programme, Tempus projekt.

9. Elaborat Predlog sistema ispita za upis u srednje škole.

10. Razvoj mehanizama razvoja i održanja kvaliteta udžbenika i izrada standarda kvaliteta udžbenik, Mnistartsvo prosvete, Institu za psihologiju i Obrazovni forum; Unapređivanje kompetencija nastavnika istorije za izbor, korišćenje, evaluaciju i stvaranje udžbenika, Georg Eckert Institut Braunschweig i Obrazovni forum; Ivić, I., Pešikan, A., Antić, S. (2008). Vodič za dobar udžbenik – Standardi kvbaliteta udžbenika, Novi Sad: Platoneum (dodatna izdanja 2009, 2011); Ivić, I., Pešikan, A. & Antić, S. (2016). Quality of textbook. Eckart expertise. Braunschweig: Georg Eckart Institute for Internetaional Research on Textbook; Supporting the policy and VET teachers practice related to the usage, design, development and upgrade of high-quality instructional material (including online publishing).

11. V okviru projekta Analiza uticaja javnih politika donetih u periodu 2003–2007. godina u Srbiji, Ivić, I., Pešikan, A. (2009). Obrazovanjem protiv siromaštva – Analiza uticaja uvođenja pripremnog predškolskog programa. Beograd: Vlada Republike Srbije; Drugi izveštaj Strategije za smanjivanje siromaštva u Srbiji. Pešikan, A. (ur.). (2012). Osnovni resursi u preduniverzitetskom obrazovanju u Srbiji. Beograd: Filozofski fakultet; Elaborat Ivić, I. I Pešikan, A. (2013). Obrazovna statistika. Ministarstvo prosvete RS i OF.

12. Pešikan, A. (ur.). (2012). Osnovni resursi u preduniverzitetskom obrazovanju u Srbiji. Beograd: Filozofski fakultet; Elaborat Ivić, I. I Pešikan, A. (2013). Obrazovna statistika. Ministarstvo prosvete RS i OF.

13. Vse od ustanovitve IF so vsako zadnjo sredo v mesecu organizirana Srečanja u sredu, na katerih uvod v srečanje naredi govorec/strokovnjak, temu pa sledi diskusija.

14. Ivić, I., Pešikan, A. I Antić, S. (2003). Aktivno učenje 2. Beograd: UNICEF (na srpskom i engleskom jeziku)

15. Med 5. in 7. 10.2018 je potekala prva regionalna konferenca izvajalcev programa Aktivno učenje iz Srbije, BiH in Črne Gore.