KAARINA DROMBERG – MINISTRICA ZA KULTURO 2002-2003, POSLANKA 1983-2007


Finci imajo v uporabi knjižnic svetovni rekord: Finec ali Finka gre v povprečju enajstkrat letno v knjižnico in si sposodi približno sedemnajst knjig, posnetkov ali drugega gradiva. Na Finskem je izdanih več kot tri milijone knjižničnih izkaznic. Zakaj so Finci in Finke tako zavzeti uporabniki knjižnic?

Knjižnice so del finskega načina življenja. Znanje se ceni. Finci in Finke so narod bralcev in bralk, kar se odraža tudi pri prodaji knjig, številu bralcev in bralk časopisov ter pri ogromni priljubljenosti knjižnih sejmov. Še posebej dobro gredo v prodajo knjige za otroke in mladino.

Knjižnice na različne načine odgovarjajo na intelektualne potrebe ljudi. Ponudba v knjižnicah se je povečala; ob knjigah sta na voljo tudi glasba in video. E-knjige so potrebovale deset let, da so postale del knjižnične ponudbe. V visokošolskih knjižnicah je dostop do znanstvenih e-virov postal nenadomestljiv.

Zadnje čase se je veliko govorilo o pomenu dostopa do zanesljivih informacij. Internetni iskalniki s svojo učinkovitostjo niso odpravili potrebe po evalvaciji informacij. Visokoizobraženi informacijski strokovnjaki v finskih knjižnicah imajo pomembno vlogo preverjanja kakovosti informacij. Del knjižničnih izobraževalnih in svetovalnih storitev je tudi medijsko in informacijsko opismenjevanje. Zapletenejše kot je vprašanje, verjetneje je, da od informacijskega strokovnjaka ali strokovnjakinje v knjižnici dobiš boljše odgovore kot pa z iskalnikom Google.

V knjižnicah je prisotna delitvena ekonomija v širšem smislu; knjižnice vse bolj ponujajo v skupno rabo naprave, ki si jih vsi ne morejo privoščiti, na primer računalniki in 3D-tiskalniki. Tudi na druge vsakdanje potrebe niso pozabili; v knjižnici si lahko izmerite pritisk, sposodite palice za nordijsko hojo ali uporabljate šivalni stroj.

Knjižnice imajo tudi pomembno skupnostno nalogo. Ponujajo brezplačno mesto za srečevanja in tega ne gre podcenjevati. V njih organizirajo prireditve za različne starostne skupine – od pravljičnih uric do pomoči pri domačih nalogah in svetovanja starejšim o uporabi interneta. Priseljenci in priseljenke so za knjižnice postali pomembna skupina. Zanje so razvili novo storitev, t. i. jezikovno kavarno. Knjižnica podpira tudi naraščajoče podjetništvo in delo na daljavo ter ponuja prostor, v katerem lahko delate in se povezujete. Knjižnične storitve so pomembne tudi za privlačnost občin, kar se odraža v cenah stanovanj in tem, da se ljudje vanje želijo priseliti.

V vsaki občini na Finskem je javna knjižnica; po vsej Finski je skupaj približno 800 knjižnic. Te so ustaljen del osnovnih storitev občin. Knjižnične storitve so tudi brezplačne. Državljanom zagotavljajo enakovreden dostop do informacij in participiranje v družbi.

Močne točke finskih javnih knjižnic so sestavljene iz več dejavnikov. Pomembna je bila močna podpora države vse do leta 1990. Finske javne knjižnice so veliko bolj neodvisne od občinskih proračunov kot knjižnice v veliko drugih državah po svetu. Finske knjižnice zasedajo pomembno mesto v vladnem programu za informacijsko družbo. Knjižničarke in knjižničarji so postali visokoizobraženi informacijski strokovnjaki.

Finske knjižnice so med seboj močno povezane. Sodelovanje se odraža z dobro delujočimi področnimi storitvami; izposojeno lahko na območju glavnega mesta vrnete v katero koli knjižnico. Sodelovanje prinaša sinergijo tudi pri ponudbi storitev. Forumi za sodelovanje, kot so Kirjastot.fi, in internetne storitve nacionalne knjižnice omogočajo koordinirano organizacijo storitev, skupno ponudbo specializiranih storitev in varčevanje z resursi.

Osnovna linija strategije knjižnic na Finskem je smiselna delitev dela na lokalni, področni in na državni ravni, da bi se na vsaki izmed ravni lahko osredinili na bistvene naloge. Lokalna knjižnica se tako lahko osredini na ponudbo storitev za lokalno skupnost, medtem ko lahko na ravni države razvijamo skupne storitve, kot je uporabniška povezava za iskanje informacij FINNA, ki je skupna knjižnicam, arhivom in muzejem.

Od leta 2000 naprej so nove knjižnične zgradbe požele veliko pozornosti. Univerzitetna knjižnica Kaisa v Helsinkih je zaradi arhitekture ena izmed priljubljenih turističnih točk. Helsinška knjižnica, ki se odpre leta 2018, je bila že med načrtovanjem deležna veliko medijske pozornosti, deloma zaradi njenega vključujočega načrtovanja.

Finske knjižnice so del dobro organizirane mreže, ki omogoča pridobivanje informacij in participacijo ter ponuja raznolike skupnostne in kulturne storitve. Brez zapletov so uspele pri prehodu v internetno dobo in so okrepile svoj pomen z raznovrstnimi in za stranke spoštujočimi storitvami; ankete o zadovoljstvu uporabnikov in uporabnic kažejo, da so knjižnice med različnimi organizacijami prav v vrhu priljubljenosti.

Knjižnica je med sodobnimi Finci in Finkami kulturna storitev, ki jo najbolj uporabljajo. Je tudi med cenovno najugodnejšimi informacijskimi in kulturnimi storitvami; iz občinskega proračuna gre za knjižnice povprečno manj kot en odstotek. Ta naložba pa je velikokrat povrnjena v obliki trajnostnega razvoja, ki se odraža v znanju, dobrobiti in v ekonomski koristi. Če ne bi bilo knjižnic, bi jih bilo treba izumiti.