LINNEA MEDER – BIVŠA FINANČNA DIREKTORICA ŠTUDENTSKE UNIJE UNIVERZE V HELSINKIH


Po velikem požaru v Turkuju leta 1828 se je Kraljeva Akademija – v tem času edina univerzitetna institucija na finskem – preselila v Helsinke. Skupaj s statuti je akademija spremenila tudi ime in postala Finska univerza Cesarja Alexandra.

V prvem akademskem letu je imela univerza približno 340 študentov, v 70. letih 19. stoletja pa jih je bilo že skoraj tisoč. Osnovna oblika Študentskega združenja, ki je nastalo v Turkuju, se je, sicer v rahlo spremenjeni obliki, obdržala tudi Helsinkih. V zgodnjih letih so se študentje zbirali na univerzi ali pa na domovih profesorjev. Želja po »svobodnem vzdušju« pa jih je pripeljala do tega, da so svoja srečanja začeli organizirati v najetih prostorih. Vse višje najemnine so pozneje porodile idejo o hiši, ki bi bila v lasti študentov samih.

Na svojem prvem srečanju se je študentsko telo, tako imenovano Študentska unija, odločilo zgraditi študentsko hišo, ki bi bila financirana deloma z donacijami in zbiranjem denarja, deloma s pomočjo posojil. Študentska hiša (danes poznana kot Stara študentska hiša) je vrata odprla 26. novembra 1870. Študentje so z nakupom zemlje, potrebne za postavitev hiše, ter nato z uspešno izpeljavo gradbenih del pokazali sposobnost skupinskega delovanja in duh enotnosti. Študentska unija, ki ji je bila leta 1880 podeljena pravica do popolnoma svobodnega zborovanja in se je zdaj lahko srečevala v lastni stavbi, se je razvila v organizacijo, ki združuje študente iz različnih študentskih združenj.

Zbrani denar se je najprej porabil za zgradbo in njeno notranjo opremo, pozneje pa za sprotno vzdrževanje hiše. Ko so bila potrebna obsežnejša popravila, je Študentska unija zastavila posestvo in tako s posojili pridobila potrebna sredstva. Nova Študentska hiša, v kateri so bili poslovni prostori in pisarne, ki jih je bilo mogoče tudi oddati, je bila zgrajena zaradi naraščajočih potreb vse večjega števila študentov. Študentska unija je svojo prvo poslovno stavbo postavila v 50. letih 20. stoletja in je takrat tudi uspešno zagnala svoje poslovne dejavnosti.

Avtonomen položaj Študentske unije, ki se je pozneje preimenovala v Finsko študentsko unijo, od leta 1927 pa nosi ime Študentska unija Univerze v Helsinkih (ŠUUH), je bil od vedno opredeljen z zakonom ali odlokom. Vodstvo univerze je nadzorovalo računovodstvo ŠUUH, a se ni vmešavalo v njene dejavnosti. Dolgo časa so vse odločitve v povezavi s ŠUUH sprejemale na javnih študentskih zborovanjih, leta 1932 pa se je proces odločanja prenesel na izvoljeni predstavniški odbor. Za opravljanje osnovnih administrativnih del se je najelo uradnike, ki so odgovarjali članstvu ŠUUH.

Zakon o univerzah namen Študentske unije določa na naslednji način: »Namen Študentske unije je povezovanje njenih članov in promocija njihovih družbenih, socialnih in intelektualnih prizadevanj ter njihovih prizadevanj, ki se tičejo študija in položaja študentov v družbi.«

Ta opredelitev je jasna, a tudi precej široka. Avtonomna in v dejavnosti naravnana ŠUUH redno opredeljuje in obnavlja svoje tekoče in konkretne naloge, za kar poskrbi Predstavniški svet ali pa Izvršni odbor. 27. aprila 2005 je Predstavniški svet v svojem strateškem načrtu naloge ŠUUH opredelil takole:

• združevanje vseh študentov v kampusih in študentskih organizacijah na tak način, da ima vsak študent občutek, da pripada enotnemu telesu univerzitetnih študentov;

• zagotavljanje takih študentskih storitev, ki olajšujejo študentsko življenje;

• zagotavljanje potrebnih sredstev organizacijam, povezanim s ŠUUH, zadostnih za njihovo primerno delovanje in podpiranje dejavnosti študentskega telesa na vzdržen način delovanja;

• lobiranje v imenu študentov pri vodstvu univerze, razvijanje univerzitetnega sodelovanja z drugimi skupinami znotraj univerze, delo v dobrobit celotne univerze;

• vplivanje na tiste, ki sprejemajo odločitve, in na javno mnenje na tak način, da so interesi študentov zastopani na tistih področjih in v forumih, ki jih ŠUUH opredeljuje kot pomembne;

• sodelovanje z drugimi študentskimi organizacijami na državni ravni z namenom zastopanja interesov študentov;

• proaktivno in odgovorno sodelovanje pri razvoju družbe skladno z vrednotami in razmišljanjem univerzitetnih študentov ter ustvarjanje ozaveščenih in kritičnih akademskih strokovnjakov.

ŠUUH svoja sredstva upravlja na podlagi dolgoročnega načrtovanja in odgovornega odnosa. To delo temelji na postopno pridobljeni in dobro vzdrževani posesti pa tudi na izbranih poslovnih dejavnostih. Neutrudno delovanje ŠUUH je njenim članom, študentom, priskrbelo veliko storitev in zagotovilo veliko koristi. Kot avtonomno združenje se lahko neodvisno odloči, kaj želi storiti s svojim sredstvi in z dobičkom od svojih poslovnih dejavnosti.