DR. VALERIJA BUŽAN – DIREKTORICA CUDV DRAGA


Že več let je pri nas zorela želja odpreti lokal s prav posebno ponudbo in z malce nevsakdanjimi zaposlenimi, zato smo se trudili pridobiti ali najeti prostore za izvajanje dejavnosti gostilne v središču Ljubljane, kar nam je poleti leta 2012 tudi uspelo.

Odprtje lokala omogoča zaposlenim osebam z motnjo v duševnem razvoju aktivno vključevanje v družbeno življenje in delovno okolje ter opravljanje koristnega, njihovim zmožnostim primernega dela, ohranitev pridobljenih in širitev novih znanj ter delovnih spretnosti, pridobivanje novih socialnih in delovnih navad, uresničevanje lastnih idej in ustvarjalnosti, občutek koristnosti in samopotrditve. Z izvedbo novega programa je uresničenih tudi veliko vidikov družbenih procesov in tokov, med njimi možnost socialnega vključevanja invalidov v lokalno skupnost, razširjene možnosti zaposlitve težje zaposljivih skupin, ki so se usposobile za opravljanje določenega dela, in ena izmed osnovnih nalog – ozaveščanje družbe o pomenu sprejemanja drugačnosti.

Osnova za razvoj nove dejavnosti, gostilne Druga violina, sledi v zadnjem času vse bolj uveljavljenemu imperativu, to je socialnemu vključevanju vseh in vsakogar v družbo, z upoštevanjem individualnosti vsakega posameznika. Temelji na Nacionalnem akcijskem načrtu o socialnem vključevanju in Nacionalnem programu socialnega varstva.

Slovenija si je z vstopom v EU zastavila številne smernice in dokumente, motivirane zlasti s skupnimi dokumenti EU, kako aktivno vključevati ljudi s posebnimi potrebami v družbo, vrh pa je dosegla z letom, posvečenim enakim možnostim za vse. Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič upošteva najnovejše dokumente in zastavljene smernice. Primerljive aktivnosti smo videli v tujini, predvsem v Angliji in na Irskem.

Že obstoječo dokumentacijo (seznam zaposlitvenih možnosti v Centru, pravilnik o nagrajevanju varovancev) smo dopolnili z dokumentacijo, ki upošteva vsa načela in je usklajena z veljavno zakonodajo (začetek izvajanja storitve, individualni razvoj, delovni pogoji, delovno vzdušje, delovni čas, samoodločanje in spremljanje). Zaposlitev naših mladostnikov in odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju smo v gostilni skrbno načrtovali.

Pripravili smo: seznam zaposlitvenih možnosti v gostilni; prijetno delovno vzdušje, ki pripomore k večji motivaciji uporabnika za delo in zaposlitve, daje občutek sprejetosti in spodbuja ustvarjalnost, splošno dobro počutje ter pomaga pri ohranjanju psihofizičnega zdravja uporabnikov; delovni čas, ki je prilagojen uporabnikovim sposobnostim, njegovim potrebam in željam; nagrade in druge oblike stimulacije uporabnikov skladno z veljavnim pravilnikom o nagrajevanju uporabnikov, ki je pomemben pri grajenju njihove pozitivne samopodobe, občutka koristnosti in pomembnosti; ergonomijo delovnega prostora, ker zagotavlja uporabnikovo varnost in maksimalno koriščenje njegovih sposobnosti ter zmanjšuje občutek oviranosti.

Vse potencialne in zainteresirane mladostnike in odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju smo seznanili z delom v gostilni in možnostmi zaposlovanja. Organizirali smo ogled gostilne in izvedli pripravljalno prakso. Hkrati smo usposobili mentorje kot spremljevalce teh oseb pri zaposlovanju v gostilni.

Za projekt je bil pripravljen poslovni načrt z vizijo, s poslanstvom dejavnosti, z analizo SWOT in s programom, po katerem so v starem mestnem jedru poleg osnovne gostinske dejavnosti na voljo tudi kakovostne dodatne dejavnosti: kulturno-umetniški dogodki, neformalno izobraževanje in prodaja umetnostnih izdelkov, izdelkov uporabne umetnosti in domače obrti lastne proizvodnje.

Opravljeni so bili v nadaljevanju predstavljeni koraki.

Analiza okolja

– Analiza družbene klime – na osnovi izkušenj v okviru delovanja Centra v zadnjih petih letih smo ugotavljali, da se je družbena klima spremenila. Na splošno je družba bolj naklonjena ljudem v stiski in tistim, ki so potrebni različne pomoči. Tudi količina pozitivnih informacij narašča, s čimer se presegajo stereotipi in predsodki o ljudeh s posebnimi potrebami. Bolj so opaženi v javnosti, zapisani in javno objavljani pa so tudi dosežki in uspehi posameznikov s posebnimi potrebami.

– Dejavnejša postajajo združenja staršev in druga civilna iniciativa. Vse številnejše in močnejše postaja prostovoljstvo. Enakovredno obravnavanje ljudi s posebnimi potrebami postaja vrednota vse večjega števila prebivalstva. Učinkovit je bil tudi vpliv vstopa Slovenije v Evropsko unijo, kjer so te vrednote imele veliko veljavo že nekaj let prej.

Analiza ciljnih gostov – Domači gostje (naključni sprehajalci, študentje, dijaki, upokojenci itn.). Domači gostje kot odziv na oglaševanje. Tujci. Osebe s posebnimi potrebami. Svojci oseb s posebnimi potrebami.

Promocija/Trženje – Priprava in izdelava promocijskega gradiva. Obvestila medijem. Organizacija in izvedba ekstravagantnega odprtja svečanosti. Organizacija in izvedba več promocijskih dogodkov v določenem časovnem zaporedju. Sprotno obveščanje javnosti o dogajanju in dodatni ponudbi kavarne. Dopolnitev domače spletne strani centra z informacijami o ponudbi in dogajanju v gostilni. Oblikovanje strani na Facebooku.

Menedžment, organizacija – Določitev kadrovske sheme. Imenovanje izvajalcev. Informiranje/izobraževanje zaposlenih. Potrditev vlog sodelujočih. Začetek izvajanja dejavnosti.

Ekonomsko-finančni izračun – Izdelava finančnega načrta dejavnosti. Identifikacija potencialnih financerjev. Promocija/razgovori s potencialnimi financerji. Načrt ukrepanja v izrednih okoliščinah.

Pred izvajanjem dejavnosti je bilo treba pripraviti še naslednje – Seznam zaposlitvenih možnosti v gostilni. Uskladiti delovni čas, ki je prilagojen uporabnikovim sposobnostim, njegovim potrebam in željam. Uskladiti nagrade in druge oblike stimulacije uporabnikov skladno z veljavnim pravilnikom o nagrajevanju uporabnikov, ki je pomemben pri grajenju njihove pozitivne samopodobe, občutka koristnosti in pomembnosti. Urediti ergonomijo delovnega prostora, ki je pomembna zaradi zagotavljanja uporabnikove varnosti, maksimalnega koriščenja njegovih sposobnosti in zmanjšanja občutka oviranosti. Vse potencialne in zainteresirane mladostnike in odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju seznaniti z delom v gostilni in o možnostih zaposlovanja, organizirati ogled gostilne in izvesti pripravljalno prakso, hkrati pa usposobiti mentorje kot spremljevalce oseb pri zaposlovanju v gostilni. Urediti prijetno delovno vzdušje, ki pripomore k večji motivaciji uporabnika za delo in zaposlitvi, daje občutek sprejetosti in spodbuja ustvarjalnost, splošno dobro počutje, ki pomaga pri ohranjanju psihofizičnega zdravja uporabnikov.

Ključni akterji pri zasnovi in izvedbi: strokovni sodelavci CIUDV Draga (ideja, priprava programa, izvedba); Mestna občina Ljubljana; Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Dobrodelno društvo Hiša sonca; Številne kulturne, gospodarske in športne ustanove, organizacije in društva, ki sodelujejo pri izvajanju programov in organizaciji dogodkov ali kot odjemalci storitev (npr. katering).

Že ob začetku delovanja je bila naša nova dejavnost izjemno dobro sprejeta. Pomembna je bila tudi pozitivna podpora medijev, ki je bila sicer nenačrtovana.

Zastavljene cilje dosegamo s kakovostjo storitev, z učinkovitim upravljanjem s kadri ter s finančnimi in z materialnimi viri, usmerjenostjo k uporabnikom, predvidevanjem in upoštevanjem potreb potencialnih gostov.

Glede na identificirane potrebe Mestne občine Ljubljana po pestri gostinski in kulturni ponudbi v starem mestnem jedru smo razvili kakovosten in pester dodatni program, ki zadovoljujejo ravno tovrstne potrebe, saj smo poleg gostinske dejavnosti ponudili tudi dodatne programe (kulturno-umetniški program, ponudbo neformalnega učenja z uporabo interneta in izdelke lastne proizvodnje, tj. predmete uporabne umetnosti in domače obrti, ki jih izdelujejo varovanci našega varstveno-delovnega centra, idr.). Z idejo želimo obogatiti tudi ponudbo slovenske prestolnice, gostom omogočiti obisk mogoče nekoliko neobičajnega lokala in tujim obiskovalcem Ljubljane predstaviti evropsko mentaliteto s področja varstva najšibkejših članov družbe, po kateri se običajno meri humanost neke družbe.

Cilji, vezani na uporabnike znotraj Centra: večja izbira zaposlitev; socialno vključevanje ljudi z motnjami v duševnem razvoju; uveljavljanje pravice enakosti vseh državljanov ob dejavni udeležbi v družbi; razvoj socialnih veščin in spretnosti; večje zadovoljstvo varovancev varstveno-delovnega centra z lastnim delom; omogočanje osebnostnega razvoja vsakega posameznika; usvajanje novih znanj, veščin in spretnosti; usvajanje komunikacijskih veščin; nova, prilagojena delovna mesta za zaposlene – delovne invalide z omejitvami.

Cilji, vezani na okolje: dopolnjevanje gostinske ponudbe v stari Ljubljani; možnost preživljanja prostega časa za različne ciljne skupine; dodatna ponudba za turiste; možnost spoznavanja drugačnosti z neposredno izkušnjo; kreiranje družbene kohezije.

Splošni cilji: zadovoljstvo uporabnikov storitev Centra; zadovoljstvo gostov gostilne; zadovoljstvo zaposlenih; učinkovito delo; širitev tradicije naroda ob ponudbi tradicionalne, ekološke in zdrave prehrane; širitev tradicije naroda ob ponudbi izvirne slovenske glasbe, literature in drugih vej umetnosti; prispevanje k ohranjanju narave in naravnega okolja ob ponudbi ekoloških vsebin; nadaljevanje usmerjenosti v razvoj nove/inovativne ponudbe storitev.

Časovno opredeljeni in merljivi cilji:kakovost storitev na vseh ravneh; učinkovito upravljanje s kadrovskimi viri; učinkovito upravljanje s finančnimi viri; usmerjenost k uporabnikom; zadovoljstvo porabnikov.

Zlasti v viziji in poslanstvu ter programski usmeritvi je bil jasno opredeljen program dejavnosti, v katerem je poleg gostinske dejavnosti, ki bo del resursov uporabila iz že delujočega »zelenega programa« varstveno-delovnega centra, predvidena tudi dodatna ponudba: kulturno-umetniški dogodki, možnosti neformalnega izobraževanja (»cyber cafe«, čitalnica) ter prodaja umetnostnih izdelkov, izdelkov uporabne umetnosti in domače obrti lastne proizvodnje.

Gostinska dejavnost: ponudba jedi: biološko pridelana hrana, preproste jedi domače slovenske kuhinje (kranjska klobasa, žganci, kisla repa in zelje, žlikrofi, kmečki narezki, meso iz tünke itn.); – ponudba dietnih prigrizkov in peciva (brez sladkorja, brez glutena, z manj beljakovin itn.); pekovsko pecivo, hladni prigrizki, slaščice, čokoladni pralineji, sadje itn.; ponudba pijač: čaj, kava, čokolada, koktajli itn.; predstavitev hrane in pijače slovenskih regij.

Kulturno-umetniška dejavnost: večeri s kulturno-umetniškim programom različnih izvajalcev; delavnice za otroke; stalne in časovno omejene razstave del oseb s posebnimi potrebami.

Izobraževalna dejavnost:uporaba interneta (»cyber cafe«); študijski krožki kot neformalna oblika izobraževanja (vključujoč meščane, strokovnjake in ljudi s posebnimi potrebami); čitalnica.

Ponudba izdelkov domače obrti in uporabne umetnosti lastne proizvodnje: – izdelki domače obrti; unikatni izdelki uporabne umetnosti; drugi umetniški predmeti.

O uspehu inovacije poleg zares dobrega odziva gostov in najrazličnejših deležnikov govori tudi podatek, da je Mestna občina Ljubljana, ki je sprejela dejavnost gostilne kot obogatitev mesta, po izteku petletne najemne pogodbe iz leta 2012 podaljšala pogodbo za najem prostorov za nedoločen čas in nas tudi sicer vabi k različnim prireditvam. Poleg tega je gostilna deležna veliko pozornosti tudi na spletnih straneh (družbena omrežja, mediji …).

Po več kot šestih letih delovanja se je še bolj utrdila osnovna ideja inovacije, tj. seznanjati družbo, da smo vsi sposobni enakih zaposlitev, da pa nekateri pri delu potrebujejo podporo, te pa je sčasoma lahko vedno manj. Gostov lokala je vedno več in ne prihajajo k nam, ker izvajamo socialno storitev, ampak zaradi enake kakovosti, ki jo imajo tudi drugi vrhunski lokali.

Literatura      

Zakon o socialnem varstvu /ZSV/ (2007). Uradni list RS, št. 3 (12.01.2007). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/77822

Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006–2010 (2006). Uradni list RS, št. 39 (13.04.2006). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilouradni-list-rs/vsebina/2006-01-1683?sop=2006-01-1683


Naslovna slika: Druga violina