• Uncategorized

    COMPREHENSIVE CURRICULAR REFORM IN CROATIA

    BORIS JOKIĆ & ZRINKA RISTIĆ DEDIĆ, INSTITUTE FOR SOCIAL RESEARCH IN ZAGREB Since gaining independence in 1991, Croatia has failed to place education at the forefront of its social and political agenda. This long-term marginalisation of education has resulted not…

  • Uncategorized

    FAMILY ZONE

    VICKY LEIGH AND DR. KIRSTIN KERR The Challenge Each of the wards of North Manchester UK is in the 1% of most disadvantaged nationally and the Family Zone areas of Collyhurst and Harpurhey is made up of the highest ranking…

  • Uncategorized

    DEVELOPING INNOVATION EDUCATION IN THE ICELANDIC CONTEXT

    GISLI THORSTEINSSON AND SVANBORG R. JÓNSDÓTTIR, UNIVERSITY OF ICELAND Innovation education was introduced within compulsory schooling in Iceland in the early 1990s and formed part of the National Curriculum in 1999. Its official name within the curriculum is ‘Innovation and…

  • Finska

    MATTILA, PROSTOR SREČEVANJA MOŠKIH – MIESTEN KANSALAISTALO MATTILA

    Suomi ARVI PIHLMAN, DOKTORSKI RAZISKOVALEC, SODELAVEC PRI RAZISKOVALNIH IN STROKOVNIH NALOGAH MATTILA PROSTORA ZA SREČEVANJA MOŠKIH Mattila, prostor srečevanja moških v Tampereju deluje od leta 2011. Mattila je del Settlementti Tampere ry, nevladne organizacije, ki svoje delovanje financira s pomočjo…

  • Uncategorized

    MIESTEN KANSALAISTALO MATTILA

    ARVI PIHLMAN, VÄITÖSKIRJATUTKIJA. TYÖSKENNELLYT MATTILASSA TUTKIMUS- JA ASIANTUNTIJATEHTÄVISSÄ. Miesten kansalaistalo Mattila on toiminut Tampereella vuodesta 2011. Mattila on osa Setlementti Tampere ry:n toimintaa ja sitä rahoittaa Sosiaali- ja terveysjärjestöjen avustuskeskus (STEA). Kansalaistalossa erilaisista taustoista ja elämäntilanteista tulevat, eri kieliä puhuvat…

  • Uncategorized

    KOILLISKESKUS – SUJUVAA ARKEA HYVINVOINTIKESKUKSESSA

    MIA LUMIO, ELIAS PAKONEN, ANU HAKARI, ELINA LEHTONEN Tampere – Suomi Tampere sijaitsee eteläisessä Suomessa sisämaassa kahden kauniin järven rannoilla. Tampereella on asukkaita hieman yli 320 000 ja sen on Suomen kolmanneksi suurin kaupunki. Tampere lähikuntineen muodostaan lähes puolen miljoonan asukkaan…

  • Uncategorized

    SOSIAALISET INNOVAATIOT SUOMESSA

    OLLI KANGAS Perinteisesti Suomea on pidetty sosiaalisissa uudistuksissa hitaana. Monet keskeiset sosiaalipoliittiset uudistukset toteutettiin Suomessa varsin hitaasti ja paljon myöhemmin kuin edelläkävijämaissa. Esimerkiksi eläkevakuutus viestiin Saksassa läpi 1898, Suomessa 1937. Sairausvakuutus toteutettiin Saksassa 1883 ja Suomessa vasta 1963. Itse asiassa…

  • Uncategorized

    UUSI YHTEISÖLLINEN KAUPUNKIKULTTUURI

    JAKKO BLOMBERG Suomeen – ja erityisesti Helsinkiin – on syntynyt 2010-luvulla uutta yhteisöllistä kaupunkikulttuuria, joka on netin ja sosiaalisen median kautta levinnyt ulkomaille asti. Käsitteen alle mahtuu useita erilaisia tapahtumia ja verkostoja, joita yhdistää vapaamuotoisuus, oma-aloitteisuus, resurssien jakaminen, luottamus toisiin…

  • Finska

    TEMELJNI DOHODEK – SOSIAALISET INNOVAATIOT SUOMESSA

    Suomi OLLI KANGAS – KOORDINATOR PILOTNEGA PROJEKTA UVAJANJA UTD NA FINSKEM Socialne inovacije na Finskem Finska je pri socialnih reformah običajno veljala za počasno. Veliko osrednjih socialnopolitičnih reform smo na Finskem izpeljali izjemno počasi in veliko pozneje kot v državah…

  • Finska

    MIROVNO POSREDOVANJE IN ZAPUŠČINA MARTTIJA AHTISAARIJA

    TUIJA TALVITIE – DIREKTORICA ORGANIZACIJE CMI, INICIATIVE ZA UPRAVLJANJE S KONFLIKTI Ponoči prvega aprila 1989 Martti Ahtisaari skoraj ni zatisnil oči. Borci in borke gverilskega gibanja Swapon so prek meje z Angolo vpadli v Namibijo. Vojaki Južne Afrike, ki so…

  • Finska

    »NORE« ŠALE

    JUSSI SÄRKELÄ – PISATELJ, BIVŠI IZVRŠNI DIREKTOR FINSKEGA OSREDNJEGA ZDRUŽENJA ZA DUŠEVNO ZDRAVJE Pomanjkanje samozavesti je eden poglavitnih problemov duševno bolnih ljudi. V 90. letih prejšnjega stoletja je finsko osrednje združenje za duševno zdravje organiziralo zanimiv projekt, da bi okrepilo…

  • Finska

    NORDIJSKA HOJA

    EERO AKAAN-PENTTILÄ – POSLANEC, PREDSEDNIK PARLAMENTARNEGA KLUBA NORDIJSKE HOJE 1999–2011 Nordijska hoja je na Finskem postala priljubljena in priznana oblika telovadbe. V tem trenutku nordijsko hojo tedensko prakticira približno 800.000 ljudi, strokovne ocene pa pravijo, da je več kot 1,5…

  • Finska

    ZIMSKO PLAVANJE

    PAULA KOKKONEN – PODŽUPANJA HELSIKOV 2004-2011, POSLANKA 1995-2003, PREDSEDNICA PARLAMENTARNEGA USTAVNEGA ODBORA 2000-2003 Od matere sem izvedela, da sem kot nekaj let star otrok nekega hladnega jesenskega dne prišla domov z mokrimi rokavicami. Vprašala me je, ali me ni zeblo.…

  • Finska

    SAVNA

    LASSE VIINIKKA – ČASTNI PREDSEDNIK FINSKEGA ZDRUŽENJA SAVNE Finska savna je najbolj vroč kraj na svetu, na kamor ljudje hodijo prostovoljno. Na Finskem imamo okoli tri milijone savn, dovolj za vse Fince – tudi če bi v savno želeli iti…

  • Finska

    LINUX

    JYRKI J. J. KASVI – ČLAN PARLAMENTA 2003–2011 Ko je 21-letni Linus Torvalds začel razvijati svoj na Unixu temelječ PC-operacijski sistem, si najverjetneje ni predstavljal, da bo s tem izzval Microsoft, najmočnejše podjetje na svetu, ki se ukvarja z operacijskimi…

  • Finska

    KAMPANJA ZA SKUPNO ODGOVORNOST

    KALLE KUUSIMÄKI – GLAVNI UREDNIK REVIJE DIAKONIA, DIREKTOR ZBIRANJA SREDSTEV KAMPANJE ZA SKUPNO ODGOVORNOST 2001–2008 S koncem vojne leta 1945 sta se pri Fincih razvila duh skupne odgovornosti in razumevanje trpljenja drugih. Hkrati pa se je pojavil tudi občutek, da…

  • Finska

    TABORI PROMETEJ IN MLADINSKA FILOZOFSKA PRIREDITEV

    MATTI MÄKELÄ – PREDSEDNIK ZDRUŽENJA TABOROV PROMETEJ 2000–2005 Številni običaji odraščanja mladim ljudem ponujajo priložnost, da lasten pogled na družbo razvijejo stran od ustaljenih vlog, ki jih imajo doma in v šoli ter tudi med prijatelji. Na Finskem je svetopisemska…

  • Finska

    EKONOMSKA AVTONOMIJA ŠTUDENTSKIH UNIJ

    LINNEA MEDER – BIVŠA FINANČNA DIREKTORICA ŠTUDENTSKE UNIJE UNIVERZE V HELSINKIH Po velikem požaru v Turkuju leta 1828 se je Kraljeva Akademija – v tem času edina univerzitetna institucija na finskem – preselila v Helsinke. Skupaj s statuti je akademija…

  • Finska

    FINSKO ZDRUŽENJE IGRALNIH AVTOMATOV

    RAIMO VISTBACKA – PREDSEDNIK ZADNJEGA UPRAVNEGA ODBORA ZDRUŽENJA RAY 2016, MINISTER ZA PROMET 1989-1990, POSLANEC 1987-2011 Prvega aprila leta 1938 ustanovljeno Finsko združenje igralnih avtomatov je socialna inovacija, ki se je skozi leta delovanja oblikovala v most med nevladnimi organizacijami…

  • Finska

    FINSKI NENASILNI ODPOR

    DR. STEVE HUXLEY – ZGODOVINAR Ob koncu 19. stoletja so ruski nacionalisti začeli pozivati k intenzivnejši rusifikaciji obmejnih območij njihove dežele, vključno s Finsko, ki je znotraj imperija že od leta 1809 uživala status avtonomnega Velikega vojvodstva. Ko je N.…

  • Finska

    DEMILITARIZIRANI ÅLAND

    ROGER JANSSON – ČLAN ÅLANDSKEGA PARLAMENTA 2003-2007 30. marca 2006 smo zaznamovali 150-letnico podpisa prvega velikega mednarodnega sporazuma o Ålandu, ki so ga v Parizu podpisale Francija, Velika Britanija in poražena Rusija kot del mirovne pogodbe, s katero se je…

  • Finska

    NORDIJSKO SODELOVANJE

    LARSERIK HÄGGMAN – GENERALNI SEKRETAR POHJOLA NORDEN 1998–2011 Zgodovina nordijskega sodelovanja sega nazaj k panskandinavskemu gibanju iz 19. stoletja. Na začetku v 60. let 19. stoletja je šlo predvsem za kulturno in intelektualno sodelovanje, na koncu stoletja pa sta se…

  • Finska

    FINSKA METODA PRIPOVEDOVANJA

    MONICA RIIHELÄ – DOKTORICA POLITIČNIH ZNANOSTI, PSIHOLOGINJA Finska metoda pripovedovanja je pomembna socialna inovacija. Zanjo potrebujemo le malo stvari, opremljeni pa moramo biti z revolucionarnim odnosom do človeka – otroka in odraslega – z verjetjem v to, da ima vsak…

  • Finska

    FINSKA OSNOVNA EDUKACIJA IZ UMETNOSTI – INOVATOR USTVARJALNOSTI

    MINNA LINTONEN – POSLANKA 2003-2007 Osnovno izobraževanje iz umetnosti in široka razvejanost njegovih institucij na Finskem sta tudi v mednarodnem merilu edinstvena. Finska država s pomočjo osnovnega izobraževanja iz umetnosti prispeva k razvoju ustvarjalnosti že več kot 30 let. Osnovno…

  • Finska

    ŠTUDENTSKA PODPORA

    SILJA SILVASTI – ZDRUŽENJE FINSKIH ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ, SVETOVALKA ZA SOCIALNO POLITIKO 2015- Finski sistem študentske podpore lahko razdelimo na štiri časovna obdobja. V prvem obdobju, ki je trajalo do leta 1969, je bil poudarek na lastni odgovornosti in odgovornosti bližnjih;…

  • Finska

    BREZPLAČNO ŠOLANJE

    SONJA KOSUNEN – BIVŠA PARLAMENTARNA ASISTENTKA MINISTRA ZA IZOBRAŽEVANJE Finsko izobraževanje po vsem svetu uživa dober ugled. Njegove značilnosti so naslednje: • brezplačno šolanje; • za vsakega otroka in mladostnika sta študij in učenje pravica in dolžnost; • utemeljenost na…

  • Slovenija

    UVAJANJE HUMANEGA SKUPINSKEGA DELA V ZAPORE V SLOVENIJI

    PROF. DR. DRAGAN PETROVEC – PRAVNA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI V zaporu lahko vodstvo obsojenemu predpisuje skorajda vsak korak, ki ga sme narediti. Enako lahko sankcionira vsako vrsto vedenja, ki se zdi neprimerno. Ker vseh primerov zakon ne more opredeljevati…

  • Slovenija

    MODEL STIČIŠČ DEMOKRACIJE V SLOVENIJI

    MAG. NATAŠA MOJŠKERC – SVETOVALKA V VARNI HIŠI TAMPERE IN DR. SLAVKO GABER – PEF UL V Sloveniji in drugod po svetu se zastavljajo vprašanja o prihodnosti demokracije. Za Slovenijo je pri tem še posebej zanimivo iskanje rešitve v smeri…

  • Slovenija

    UVEDBA MEDNARODNE MATURE (INTERNATIONAL BACCALAUREATE) V SLOVENIJI

    IVAN LORENČIČ IN JANEZ ŠUŠTERŠIČ – RAVNATELJA DRUGE GIMNAZIJE MARIBOR IN GIMNAZIJE BEŽIGRAD 1988 Začetek osemdesetih let prejšnjega stoletja je področje slovenskega srednješolskega izobraževanja zaznamovala uvedba usmerjenega izobraževanja, ki je predstavljalo veliko spremembo in odmik od ustaljenega modela srednješolskega izobraževanja.…

  • Slovenija

    PROGRAM MLADIH RAZISKOVALCEV

    CIRIL BAŠKOVIČ, DR. BORIS FRLEC, ERIK VRENKO – SNOVALCI IN NOSILCI RAZVOJA PROGRAMA MLADIH RAZISKOVALCEV Program Mladih raziskovalcev se je formalno začel s sklepom takratne Raziskovalne skupnosti Slovenije 9. julija 1985 in s prilagoditvami brez prekinitve traja še danes, torej…

  • Slovenija

    SLOVENSKI PLEBISCIT 1990 KOT SOCIALNA INOVACIJA

    MAG. VIKTOR ŽAKELJ – EKONOMIST, PUBLICIST IN NEKDANJI SLOVENSKI POLITIK Plebiscit razumem kot »odločitev ljudstva«, kot splošno ljudsko glasovanje, v našem primeru za samostojnost in neodvisnost takratne SR Slovenije, da bi lahko Slovenci skupaj z drugimi takratnimi prebivalci SRS postali…

  • Slovenija

    ZGODOVINSKA VLOGA ZSMS

    ANDREJ VERLIČ – NEKDANJI SEKRETAR ZSMS Pred skoraj tridesetimi leti, maja 1989, se svet na prvi pogled ni bistveno razlikoval od današnjega. Na ravni vsakdanjega življenja so ljudje prenašali podobne tegobe, se spoprijemali s podobnimi težavami, se veselili uspehov, celo…

  • Slovenija

    ABORTUS NA ZAHTEVO ŽENSKE

    DR. SARA ROŽMAN – VODJA ODDELKA ZA IZOBRAŽEVANJE IN RAZVOJ EUSA, DR. METKA MENCIN ČEPLAK – FDV UL IN DR. MILICA ANTIĆ GABER – FF UL Ko govorimo o razvoju reproduktivnih pravic v Sloveniji, moramo pogledati v našo polpreteklo zgodovino.…

  • Slovenija

    KRALJI ULICE, INOVATIVNO REŠEVANJE BREZDOMSTVA

    DR. ŠPELA RAZPOTNIK – SOUSTANOVITELJICA DRUŠTVA KRALJI ULICE Brezdomstvo je za slovenske razmere novejši pojav, s katerim smo se kot družba začeli spoprijemati od 90. let preteklega stoletja naprej (torej v tranzicijskih časih), v večjem obsegu pa na prehodu v…

  • Finska

    MATTILA, PROSTOR SREČEVANJA MOŠKIH (MIESTEN KANSALAISTALO MATTILA)

    Mattila, prostor srečevanja moških v Tampereju deluje od leta 2011. Mattila je del Settlementti Tampere ry, nevladne organizacije, ki svoje delovanje financira s pomočjo STEA, centra za razdelitev sredstev organizacijam na področju sociale in zdravstva. V Mattila, prostoru srečevanja moških,…

  • Islandija

    RAZVOJ EDUKACIJE ZA INOVACIJE V ISLANDSKEM KONTEKSTU

    English GISLI THORSTEINSSON IN SVANBORG R. JÓNSDÓTTIR – ISLANDSKA UNIVERZA Inovacijska edukacija je bila v obvezno šolanje na Islandiji uvedena v zgodnjih 90. letih, leta 1999 pa je postala del nacionalnega kurikuluma. V okviru kurikuluma se uradno imenuje Inovativnost in…

  • Velika Britanija

    OBMOČJE DRUŽINE

    English VICKY LEIGH – PROGRAMSKA VODJA FAMILY ZONE IN DR. KIRSTIN KERR Izziv Vsak izmed okrajev v severnem Manchestru v VB spada v 1 % najbolj deprivilegiranih na nacionalni ravni, področji območja družine (Family Zone) Collyhurst in Harpurhey pa sestojita…

  • Makedonija

    REFORMA SISTEMA SOCIALNEGA VARSTVA V REPUBLIKI MAKEDONIJI

    English MILA CAROVSKA – MINISTRICA ZA DELO IN SOCIALNO POLITIKO REPUBLIKE MAKEDONIJE Oblikovanje ideje neke inovacije Ob tem, ko socialnemu varstvu v Makedoniji namenjamo primerljivo veliko sredstev, pa je financiranje programov socialne podpore za boj proti revščini nizko in fragmentirano…

  • Hrvaška

    ELEKTRARNA V RAZVOJNEM CENTRU IN TEHNOLOŠKEM PARKU KRIŽEVCI

    English MAG. TIHOMIR HODAK – DIREKTOR KRIŽEVŠKEGA PODJETNIŠKEGA CENTRA Kljub dejstvu, da ima Hrvaška naravne potenciale za uporabo obnovljivih virov energije, je njihovo izkoriščanje žal na nizki ravni. V enem letu je na Hrvaškem v povprečju 2.500 sončnih ur, kar…

  • Hrvaška

    CELOVITA KURIKULARNA REFORMA NA HRVAŠKEM

    BORIS JOKIĆ IN ZRINKA RISTIĆ DEDIĆ – RAZISKOVALCA NA INSTITUTU ZA DRUŠTVENA IZTRAŽIVANJA ZAGREB English Vse od neodvisnosti, ki jo je Hrvaška pridobila leta 1991, so bili vpeljani številni poskusi modernizacije in reformiranja hrvaškega izobraževanja. Ti poskusi so ob močni…

  • Slovenija

    SIMBIOZA MED GENERACIJAMI ZA E-PISMENO SLOVENIJO

    TJAŠA SOBOČAN – VODJA PROJEKTOV V SIMBIOZI GENESIS Eden izmed najbolj perečih izzivov sodobne družbe je vsekakor hitro staranje prebivalstva, v katerem je vse več starih, ter s tem povezani izzivi (neaktivnost, osamljenost, večji zdravstveni izdatki, nesamostojnost, breme družbi) ter…

  • Slovenija

    DELO S STORILCI NASILJA

    GREGOR MEŠIČ – DRUŠTVO ZA NENASILNO KOMUNIKACIJO Društvo za nenasilno komunikacijo je nevladna organizacija, katere namen je celostno reševanje problematike nasilja. Temeljni cilj naših programov je povečanje varnosti žrtev nasilja in zmanjševanje posledic nasilja. Od ustanovitve leta 1996 naprej na…

  • Slovenija

    ZADRUGA STARA ROBA, NOVA RABA

    DR. LUNA J. ŠRIBAR – SOUSTANOVITELJICA IN PREDSEDNICA ZADRUGE STARA ROBA NOVA RABA Začetki Posredovalnica rabljenih predmetov se je sprva razvijala kot zaposlovalni projekt društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice. Iniciativa se je razvijala postopoma; nastajala in oblikovala…

  • Slovenija

    PRAVIČNA TRGOVINA V SLOVENIJI

    ŽIVA LOPATIČ – VODJA TRGOVINE 3MUHE Po definiciji Svetovne pravičnotrgovinske organizacije (WFTO) je pravična trgovina trgovinsko partnerstvo, ki temelji na dialogu, transparentnosti in na spoštovanju ter si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini. Prispeva k trajnostnemu razvoju, in sicer…

  • Finska

    OSNOVNA ŠOLA

    ERKKI AHO – PROFESOR, GENERALNI DIREKTOR FINSKEGA ZAVODA ZA ŠOLSTVO 1973–1991 Leta 1968 je finski parlament sprejel zakon, ki zagotavlja visokokakovostno devetletno osnovno šolo za vse otroke in mladino, ne glede na njihov kraj prebivanja ali premoženje njihovih staršev. Ker…

  • Finska

    FINSKE KNJIŽNICE

    KAARINA DROMBERG – MINISTRICA ZA KULTURO 2002-2003, POSLANKA 1983-2007 Finci imajo v uporabi knjižnic svetovni rekord: Finec ali Finka gre v povprečju enajstkrat letno v knjižnico in si sposodi približno sedemnajst knjig, posnetkov ali drugega gradiva. Na Finskem je izdanih…

  • Finska

    PREPREČEVANJE SAMOMOROV

    KRISTIAN WAHLBECK – VODJA RAZVOJA, FINSKO ZDRUŽENJE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE Samomor je globalni problem. Na svetu vsako leto približno 800.000 ljudi naredi samomor, poskusov samomora pa je še desetkrat več. Samomor in poskus samomora ima na človeka samega, njegovo družino,…

  • Finska

    PREPOLOVITEV ŠTEVILA PROMETNIH NESREČ S SMRTNIM IZIDOM

    PEKKA TARJANNE – MINISTER ZA PROMET 1972–1975 Prometna varnost, še posebej varnost cestnega prometa, na Finskem že dolgo časa predstavlja velik problem, čeprav se medijem zdijo letalske nesreče in velike prometne nesreče veliko zanimivejše. Čeprav so določene raziskave že obstajale,…

  • Finska

    MEDIACIJA KAZNIVIH DEJANJ

    LAUNE FLINCK – DOKTORICA ZDRAVSTVENIH VED, DOCENTKA, VODJA RAZVOJA, FINSKI INŠTITUT ZA ZDRAVJE IN DOBROBIT Mediacija ima svoje začetke v plemenskih družbah, na primer med Maori, Inuiti in Ameriškimi Indijanci. Začetke najdemo tudi v krščanski etiki, v jedru katere so…

  • Finska

    ALKOHOLNA POLITIKA

    JUSSI SIMPURA – ZASLUŽNI PROFESOR RAZISKOVALEC, NACIONALNI INŠTITUT ZA ZDRAVJE IN DOBROBIT Na Finskem smo leta 1919 na referendumu zavrnili Zakon o prepovedi alkohola. Državni monopol nad alkoholom je bil uveden leta 1932. Podobni monopoli so v veljavi tudi v…

  • Finska

    BREZPLAČNI ŠOLSKI OBROKI

    KIRSI LINDROOS – GENERALNA DIREKTORICA FINSKEGA ZAVODA ZA ŠOLSTVO 2003–2007 Učenci na Finskem, ki se izobražujejo v osnovnih šolah, srednjih šolah in v poklicnih ustanovah, vsak šolski dan prejmejo brezplačen obrok. Šolska prehrana ima dolgo zgodovino; uradno je namreč urejena…

  • Finska

    ZAPOSLITVENA POKOJNINSKA SHEMA

    KARI PURO – GENERALNI DIREKTOR VZAJEMNE POKOJNINSKE ZAVAROVALNICE ILMARINEN 1991–2006 Nujnost zaposlitvene pokojninske sheme ni finski izum: v vseh razvitih ekonomijah je preživetje večine ljudi odvisno od plačanega dela, in ko se to konča zaradi starosti ali izgube delovne sposobnosti,…

  • Finska

    ŠTUDENTSKA STANOVANJA

    ULLA-MARI KARHU – UPRAVNA DIREKTORICA FINSKIH ŠTUDENTSKIH DOMOV 2000–2008 Leta 2015 smo imeli na Finskem 30.000 študentskih stanovanj. V njih je prebivalo 65.000 študentk in študentov. Raziskave in trenutno povpraševanje kažejo, da Finska razpolaga z zadostnim številom študentskih namestitev, še…

  • Finska

    PREPREČEVANJE SLUMOV

    PEKKA KORPINEN – PODŽUPAN MESTA HELSINKI 1991-2007 Mesto Helsinki je bilo ustanovljeno leta 1550, po več požarih pa je dejansko zaživelo šele po letu 1809. Z izjemo starih dvornih posesti niso bili nobeni deli Helsinkov namenjeni izključno bogatim. Tudi v…

  • Finska

    LJUDSTVO SAMI

    PEKKA AIKIO – PREDSEDNIK PARLAMENTA SAMI 1996-2008 Ljudstvo Sami, ki ga drugi narodi imenujejo Laponci oziroma Laplanderji, na območju zdajšnje Finske prebiva že od davnih časov. Etnična skupina Sami temelji predvsem na jeziku in kulturi; biti Sami pomeni biti član…

  • Finska

    PREPREČEVANJE KORUPCIJE

    JOHANNES KOSKINEN – PRAVOSODNI MINISTER 1999–2005, PREDSEDNIK USTAVNEGA ODBORA 2001–2015 Finska je že dolgo v vrhu na lestvici držav z najmanj korupcije na svetu; leta 2007 je bila prva, potem pa je ostala med prvih šest. Transaparency International države razvršča…

  • Finska

    VOLILNA PRAVICA ŽENSK IN 40 ODSTOTNE KVOTE

    TUULA HAATAINEN – VODJA KOMISIJE ZA ENAKOPRAVNOST SPOLOV 1995-2003 Pomembno je, da dimenzijo spola upoštevamo na vseh ravneh in stopnjah odločanja. Pekinška deklaracija je leta 1995 pravice žensk razglasila za človekove pravice. Če ženske nimajo možnosti sodelovati pri odločanju, teh…

  • Finska

    KOALICIJSKE VLADE

    HARRI HOLKERI – PREDSEDNIK VLADE 1987–1991 Na začetku 20. stoletja je Veliko finsko vojvodstvo prešlo iz predstavniškega sistema štirih stanov v parlamentarno demokracijo, hkrati pa je vpeljalo tudi ukrepe za splošne in enakopravne parlamentarne volitve. Drži, da je – kar…

  • Finska

    ODBOR ZA PRIHODNOST

    JYRKI KATAINEN – PREDSEDNIK VLADE 2011-2015, PREDSEDNIK PARLAMENTARNEGA ODBORA ZA PRIHODNOST 2003-2007 Parlamentarno moč lahko delimo na zakonodajno in proračunsko, pri čemer je posebnost finskega parlamenta še obstoj t. i. vizionarske moči; za to je bil pred dvajsetimi leti ustanovljen…

  • Finska

    ENODOMNI PARLAMENT

    RIITA UOSUKAINEN – DRŽAVNA SVETOVALKA, PREDSEDNICA PARLAMENTA 1994-2003 Sprva sem bila presenečena, kako je enodomni parlament sploh lahko družbena inovacija, tako kot sta to na primer lakrica ali pa tobačna zakonodaja. Potem sem dojela: to je v bistvu mater vseh…

  • Slovenija

    DRUŽBENOODGOVORNO GOSPODARJENJE KOT SOCIALNA INOVACIJA

    MAG. VIKTOR ŽAKELJ – EKONOMIST, PUBLICIST IN NEKDANJI SLOVENSKI POLITIK Filozof Božidar Debenjak pravi, da je v slovenščini beseda odgovornost pravi omnibus. Mogoče to velja tudi za druge jezike. Večpomenskost te besede je dejstvo. Zato kaže parafrazirati filozofa Spinozo, rekoč,…

  • Slovenija

    STANOVANJSKA ZADRUGA ZADRUGATOR

    MAŠA HAWLINA IN ROK RAMŠAK – ČLANA STANOVANJSKE ZADRUGE ZADRUGATOR Slovenska stanovanjska politika je po tranziciji in obširni privatizaciji večinoma zamrla. Izjemo predstavlja zagotavljanje manjšega števila stanovanj ali stanovanjske pomoči za najbolj ogrožene dele prebivalstva. Ob obširni privatizaciji naj bi…

  • Slovenija

    ŠOLE KOT SREDIŠČA SKUPNOSTI

    DR. ŽIVA KOS – VIŠJA SVETOVALKA NA ZRSŠ IN ASISTENTKA UL PEF, DR. SLAVKO GABER IN DR. VERONIKA TAŠNER – UL PEF Kljub različnim pričakovanjem in interesom (političnim, ekonomskim, socialnim) so šole predstavljale in predstavljajo prostor varnosti, gotovosti posameznic/posameznikov in…

  • Slovenija

    DRUGA VIOLINA

    DR. VALERIJA BUŽAN – DIREKTORICA CUDV DRAGA Že več let je pri nas zorela želja odpreti lokal s prav posebno ponudbo in z malce nevsakdanjimi zaposlenimi, zato smo se trudili pridobiti ali najeti prostore za izvajanje dejavnosti gostilne v središču…

  • Slovenija

    SINDIKATA VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN ZNANOSTI

    VLADIMIR TKALEC – PRVI GLAVNI TAJNIK SVIZ Ustanovitev samostojnega Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) v letu 1990 sovpada z osamosvajanjem Republike Slovenije izpod okrilja federativne države Jugoslavije. Po zmagi opozicijskih strank na volitvah v skupščino v letu 1989 in…

  • Slovenija

    SKUPNOSTNI URBANI EKOVRT V BOROVI VASI V MARIBORU

    SIMONA TRČAK ZDOLŠEK – UNIV. DIPL. INŽ. KMETIJSTVA, SPEC. MANAGEMENTA V IZOBRAŽEVANJU, DRUŠTVO URBANI EKO VRT Mesto Maribor je od nekdaj slovelo po tem, da je industrijsko mesto, v katero se je preseljevalo ogromno ljudi iz ruralnega okolja. Ti ljudje…

  • Slovenija

    KNJIŽNICA REČI

    JOŠT DERLINK – PROJEKT KNJIŽNICA REČI Knjižnica Reči je prva neprofitna izposojevalnica predmetov za delo in prosti čas v Sloveniji. Deluje po principu klasične knjižnice, le da si uporabniki namesto knjig izposojajo predmete, kot so: šivalni stroj, projektor, gasilske mize,…